Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (81.686-81.710)



  1.      zadúšen 2 -šna -o prid. () v različnih religijah ki je za duše umrlih: zadušni obredi / zadušni denar
  2.      zadušênec  -nca m (é) kdor se zaduši: zadušencu ni bilo več mogoče pomagati
  3.      zadušíti  -ím dov., zadúšil ( í) 1. z dušenjem usmrtiti: past je zadušila žrtev; manjša žival je zadušila jelena / naduha ga je zadušila; brezoseb., ekspr. odpri okno, sicer me bo zadušilo; pren. čustva so ga skoraj zadušila 2. ekspr. s silo zavreti, preprečiti: zadušiti osvobodilno gibanje, revolucijo, vstajo / kaj v kali zadušiti preprečiti, onemogočiti, da se kaj razvije, takoj ko se prvič pojavi; popolnoma uničiti; zadušiti upor v krvi / zadušiti svobodno misel, upanje / plevel je zadušil skoraj vso setev 3. ekspr. zadržati, premagati: zadušiti bolečino, smeh, solze 4. zmanjšati jakost zvoka: ropot je zadušil govorjenje / ekspr. bojazen mu je zadušila glas 5. pogasiti z odvzemom zraka: zadušiti ogenj, požar / zadušiti plamen zadušíti se zaradi dušenja umreti: rudarji so se v jami zadušili s plinom; nezavestni se lahko zaduši zadušèn -êna -o: upor je zadušen; zadušena želja; zadušena žival; prisl.: zadušeno krikniti
  4.      zadúšnost  -i ž (ū) lastnost, značilnost zadušnega, zadušljivega: zadušnost majhnega prostora / zadušnost razmer
  5.      zadúžbina  -e ž () v srbskem okolju cerkev, samostan, ki ga da postaviti vladar, fevdalni gospod in v katerem se zanj opravlja bogoslužje, molitve: samostan je kraljeva zadužbina
  6.      zaênkrat  tudi zaenkràt prisl. (é; ) pog. zazdaj: zaenkrat imajo dovolj hrane / zaenkrat se še ni nič spremenilo / boš ostal tukaj? Zaenkrat
  7.      zaêno  prisl. (é) zastar. hkrati, obenem: govorili so vsi zaeno / bila je pogumna in zaeno bistra // skupaj: zaeno z njima je prišlo več ljudi
  8.      zaéstriti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) kem. spremeniti v ester: zaestriti kislino zaéstren -a -o: z maščobnimi kislinami zaestren glicerol
  9.      zafecljáti  -ám [fǝc tudi fec] dov.) pog. zaplesti, zavozlati: zafecljati nit; volna se je zafecljala / ekspr. pazi, da ne boš kaj zafecljal
  10.      zafiksírati  -am dov. () publ. trdno določiti: zafiksirati sklepe v resoluciji zafiksíran -a -o: zafiksirani cilji
  11.      zafilozofírati  -am dov. () ekspr. začeti filozofirati: zafilozofirali so o literaturi / tako življenje bi bilo dolgočasno, je zafilozofiral rekel, povedal zafilozofírati se 1. zaradi filozofiranja se zadržati kje predolgo: spet se je zafilozofiral in zamudil kosilo 2. zaradi zavzetega filozofiranja postati nedostopen, nezainteresiran za drugo: tako se je zafilozofiral, da ni videl ničesar okoli sebe
  12.      zaflekáti  -ám dov.) nižje pog. zamazati, zapackati: zaflekati obleko zaflekán -a -o: zaflekana odeja
  13.      zaflíkati  -am dov. (í) nižje pog. zakrpati: zaflikati hlače / zaflikati čevlje / zaflikati streho
  14.      zaflósati  -am dov. (ọ̑) žarg. zagnati, vreči: jezno je zaflosal zvezke po tleh
  15.      zafofotáti  -ám tudi -óčem dov., ọ́) večkrat slišno zamahniti s perutmi, zlasti velikimi: sokol je zafofotal in odletel / zastava je zafofotala v vetru zaplapolala, zavihrala
  16.      zafračkáti  -ám dov.) pog., ekspr. zapraviti, razmetati (denar): vse, kar je imel, je zafračkal / zafračkati čas
  17.      zafrčáti  -ím dov. (á í) ekspr. hitro, slišno leteč se premakniti: nekaj ptic je zafrčalo po grmovju / nad glavami so zafrčale snežne kepe
  18.      zafrčkáti  -ám dov.) pog., ekspr. zapraviti, razmetati (denar): vso plačo je zafrčkal; zafrčkati za drobnarije / zafrčkati dan
  19.      zafrečkáti  -ám dov.) pog., ekspr. zapraviti, razmetati (denar): vse svoje premoženje je razprodal in zafrečkal / zafrečkati svoj prosti čas
  20.      zafrfotáti  -ám tudi -óčem dov., ọ́) 1. večkrat hitro, slišno zamahniti s perutmi: ptič je zafrfotal in odletel // frfotaje se premakniti: netopir je zafrfotal mimo 2. zaplapolati, zavihrati: zastave so zafrfotale v vetru
  21.      zafrfráti  -ám dov.) ekspr. zafrfotati: ptič je zafrfral s pisanimi krili / krilo je zafrfralo okrog plesalke zaplapolalo, zavihralo
  22.      zafrkácija  -e ž (á) pog. 1. draženje, norčevanje: to dejanje je samo zafrkacija / ušla mu je duhovita, ostra zafrkacija; zbadljivke in zafrkacije 2. namerno povzročanje neprijetnosti, težav: preprečiti zafrkacijo / niso mogli več prenašati njegovih zafrkacij dejanj, s katerimi jim je namerno povzročal neprijetnosti, težave
  23.      zafrkánca  -e ž () pog. draženje, norčevanje: dejanje je razumel kot zafrkanco / zbadljivke in zafrkance
  24.      zafrkáncija  -e ž (á) pog. 1. draženje, norčevanje: bal se je zafrkancije sošolcev / ni hotel poslušati njihovih zafrkancij 2. namerno povzročanje neprijetnosti, težav: zahtevati vsa ta potrdila je navadna zafrkancija
  25.      zafrkànt  -ánta m ( á) pog. 1. kdor (rad) draži koga, se norčuje iz koga: bil je velik zafrkant; veseljak in zafrkant 2. kdor namerno povzroča komu neprijetnosti, težave: ta profesor je znan zafrkant

   81.561 81.586 81.611 81.636 81.661 81.686 81.711 81.736 81.761 81.786  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA