Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (81.561-81.585)


  1.      zád  prisl. (ȃ) 1. pog. zadaj: zad je bilo veliko gledalcev; nekateri so se usedli zad; vas je bila že daleč zad / zad ob mreži so stali ujetniki; skrivali so se zad za ograjo / napadli so nas od zad; od zad ga je komaj prepoznala / ogledovati avtomobil od spred in od zad z vseh strani 2. zastar. nazaj: mene nič več zad ne bo ● slabš. lizati koga spred in zad ponižujoče si prizadevati za njegovo naklonjenost; pog. dvorile so mu (od) spred in (od) zad na različne načine; prim. odzad ♪
  2.      zadáča  -e ž (ā) zastar. naloga: opraviti svojo zadačo ♪
  3.      zadàh  tudi zadáh -áha m (ȁ á; ȃ) manj močen neprijeten vonj, navadno po slabem, pokvarjenem: zadah se širi iz kleti; kiselkast zadah; zadah iz ust; zadah po prepoteni obleki ♪
  4.      zadáhel  -hla -o [ǝu̯] prid. (á) 1. ki ima zadah: zadahel kruh 2. star. zatohel: na pomlad so ovce zapustile zadahlo stajo; pren. zadahle razmere v domovini so mu preprečevale vrnitev ♪
  5.      zadahníti  in zadáhniti -em dov. (ȋ á) 1. dobiti zadah: kruh zadahne; vlažna moka rada zadahne 2. zastar. zadušiti se: zadahnil je sredi plamenov ● knjiž. javor je od slane rjavkasto zadahnil postal rahlo rjavkast; knjiž. zadahnila se je, da ni mogla govoriti zadihala, zasopla zadáhnjen -a -o: zadahnjen kruh ♪
  6.      zádaj  prisl. (á) 1. izraža položaj za čim v prostoru: hoditi zadaj; v gledališču sedeti zadaj; manjši stojijo spredaj, večji zadaj; zadrževati se bolj zadaj; čisto, daleč zadaj / šli smo v skupini, dva spredaj, dva zadaj / s prislovnim določilom kraja: otroci se igrajo zadaj na igrišču; sedela je v senci zadaj na vrtu; prišla je iz sobe zadaj na levi / seznam besed je zadaj (v knjigi) 2. izraža položaj dela, strani česa, ki je glede na določeno smer za drugimi deli, stranmi: rute so si zavezovale zadaj; škornji so zadaj umazani 3. v zvezi od zadaj izraža gibanje ali usmerjenost iz položaja za čim: brcniti koga od zadaj; približati se, priti od zadaj; videla ga je samo od zadaj / slikati koga od spredaj in od zadaj ● biti zadaj čutim, da je še nekaj drugega zadaj nekaj se skriva za tem; v primerjavi z razvitimi smo daleč zadaj zelo zaostajamo; pog. ta ura je kar naprej zadaj zaostaja; boj se tistega, ki spredaj liže, zadaj praska zahrbtnega, hinavskega človeka; pog. streže jim spredaj in zadaj zelo; prim. odzadaj ♪
  7.      zadájati  -am nedov. (ȃ) delati, povzročati kaj, navadno neprijetnega, slabega: zadajati komu rane / zadajati bolečine, skrbi, žalost ● publ. zadajati naloge dajati, nalagati; publ. zadajati vprašanja izpraševati zadájati se star. dajati se najeti za opravljanje določenega dela za plačilo: zadajala se je za deklo ♪
  8.      zádajšnji  -a -e prid. (á) knjiž. zadnji: zadajšnji sedež; stopiti skozi zadajšnja vrata ♪
  9.      zadáti  -dám dov., 2. mn. zadáste in zadáte; zadál (á) 1. narediti, povzročiti kaj, navadno neprijetnega, slabega: zadati komu globoke rane / požar je zadal posestnikom veliko škode; pren. vojna je zadala državi neštete rane 2. publ. dati, naložiti: zadati komu nalogo / zadati si cilj določiti, postaviti ● star. zadal je besedo, da bo izpolnil obljubo dal je besedo; zadati udarec star. zadati komu udarec udariti ga; star. zadati komu smrtni udarec ubiti ga, usmrtiti ga (z udarcem); publ. ti ukrepi so gospodarstvu zadali težek udarec so ga zelo prizadeli zadáti se star. dati se najeti za opravljanje določenega dela za plačilo: zadati se za hlapca; zadati se za vse leto / zadati se novemu gospodarju zadán -a -o: zadane udarce je pogumno prenesel; zadana naloga ♪
  10.      zadebeléti  -ím dov. (ẹ́ í) redko zadebeliti se: steblo na nekaterih mestih zadebeli ♪
  11.      zadebelíti  -ím dov., zadebélil (ȋ í) narediti kaj (bolj) debelo: zadebeliti konca žice zadebelíti se postati (bolj) debel: korenine se zadebelijo zadebeljèn -êna -o: zadebeljena koža ♪
  12.      zadegáti  -ám dov. (á ȃ) star. vreči, zagnati: zadegal je časopis na mizo; z vso silo zadegati stol proti nasprotniku / zadegala je butaro na glavo dala zadegán -a -o: umaknil se je zadeganemu kamnu ♪
  13.      zadehtéti  -ím [dǝh tudi deh] dov., zadehtì tudi zadêhti (ẹ́ í) knjiž. zadišati: spomladi bodo rože spet zadehtele; brezoseb. zadehtelo je po svežem sadju ♪
  14.      zadejáti  -déjem dov., tudi zadém; 2. mn. zadéjete tudi zadéste, 3. mn. tudi zadejó; zadéj in zadèj; zadejál (á ẹ̑) star. zapraviti: zemljo je prodal in denar zadejal ● knjiž. zadejati komu težave narediti, povzročiti ♪
  15.      zádek  -dka m (ȃ) del živalskega telesa, navadno pri žuželkah, ki je na nasprotnem koncu kot glava: osa ima v zadku želo; metuljev zadek / konj je sedel s celim zadkom zadnjico ♦ zool. del telesa za glavo in oprsjem pri členonožcih ♪
  16.      zadeklamírati  -am dov. (ȋ) 1. umetniško podati (pesniški) tekst na pamet: igralka je z zvočnim glasom zadeklamirala nekaj verzov 2. ekspr. vzneseno reči, povedati kaj vsebinsko praznega: takoj je zadeklamiral frazo o dolžnostih do naroda ♪
  17.      zádel  -a [tudi eu̯] m (ȃ) nar. belokranjsko lesen trikoten vrh stene pod streho na ožji strani stavbe; zatrep: koničast zadel ♪
  18.      zadélati  -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. s kako snovjo, predmetom narediti, da kak prostor v čem preneha obstajati: zadelati luknjice v tlaku, da bo površina čim bolj gladka; zadelati špranjo s kitom / zadelati razbita okna z lepenko; pren., ekspr. zadelati vrzeli v znanju 2. narediti, da je kaj tesno obdano, prekrito s čim: zadelati oglarsko kopo s prstjo / megla je zadelala gorske vrhove // ekspr. namestiti odejo na koga tako, da se njeni robovi zatlačijo za kaj, da ob njih ni odprtin: spraviti otroka v posteljo in ga zadelati; zadelati bolnika z več odejami; dobro se zadelati / zadelati se v plašč zaviti se, obleči se 3. na koncu izdelave namestiti za kaj, da se ne vidi, se ne para: zadelati nit pri šivanju, pletenju / robove tkanine nevidno zadelamo ● pog. tovornjaki so zadelali cesto zaprli; redko zadelal si je pipo s tobakom natlačil zadélati se ekspr. delajoč se zadržati kje predolgo: ali se zasedi pri pijači ali se zadela na polju ● star. sapnik se mu je zadelal zamašil; star. nebo se je zadelalo prekrilo z oblaki zadélan -a -o: vhod v jamo je zadelan z veliko skalo; z desko zadelana luknja v strehi ∙ ekspr. skladišče je do stropa zadelano s škatlami zapolnjeno ♪
  19.      zadelíti se  -ím se dov., zadélil se (ȋ í) zmotiti se pri deljenju: razdeljevalec hrane se je tako zadelil, da mu ni nič ostalo za dodatek ♪
  20.      zadélj  predl., z rodilnikom (ẹ̑) star. zaradi: zadelj bolezni ni prišel; klicali so jo zadelj sina / v vezniški rabi bil je njen ljubljenec, zadelj tega jo je njegov uspeh razveselil zato ♪
  21.      zádenjski  -a -o [dǝn] prid. (ȃ) s hrbtom obrnjen v smeri gibanja: zadenjski skok; zadenjska hoja / zadenjska vožnja vzvratna vožnja zádenjsko tudi zádenjski prisl.: hoditi, umikati se zadenjsko; zadenjsko zapeljati na dvorišče ♪
  22.      zaderíka 1 -e ž (í) knjiž. trska, iver: zaderika se ji je zabodla v prst; pod je poln zaderik ♪
  23.      zaderíka 2 -e ž (í) star. zadirčen človek: ti si še večja zaderika kot on ♪
  24.      zaderíkast 1 -a -o prid. (í) knjiž. poln trsk, iveri: zaderikast pod ♪
  25.      zaderíkast 2 -a -o prid. (í) star. zadirčen: zaderikast človek ♪

   81.436 81.461 81.486 81.511 81.536 81.561 81.586 81.611 81.636 81.661  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA