Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (81.311-81.335)


  1.      užíti  užíjem dov. (í ȋ) 1. sprejeti hrano, tekočino v telo skozi usta: danes ni še ničesar užil; užiti preveč piva, žganja / užiti kapljice, tablete; s hrano je užil tudi strup zaužil 2. uporabiti kaj za zadovoljitev svojih potreb: svojega bogastva ni mogel, znal užiti / ekspr. užiti telo, ustnice koga 3. biti deležen česa: užiti čast, sramoto; užil je malo materine ljubezni; v življenju je užil veliko hudega // imeti, doživeti čustva, občutke tega, kar izraža določilo: užiti velik strah, veselje / takega mraza v življenju še ni užil občutil / užiti nekaj lepih dni ● zastar. ves denar je užil sam porabil; knjiž. v tem kraju sem užil mladost preživel užíti se zastar. naužiti se: užiti se veselega življenja užít -a -o: užita hrana; užito veselje ♪
  2.      užítje  -a s (ȋ) zaužitje: užitje strupa ● star. kjer je veliko vpitja, je malo užitja hrane, pijače ♪
  3.      užítkar  -ja m (ȋ) 1. jur. kdor ima pravico užitka: užitkar gozda, hiše 2. nar. preužitkar: na starost je bil užitkar ♪
  4.      užítkarica  -e ž (ȋ) ženska oblika od užitkar: užitkarica zemljišča / ko je prišla snaha v hišo, je stara gospodinja postala užitkarica ♪
  5.      užítkarski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na užitkarje ali užitkarstvo: užitkarska pravda / užitkarski kot ♪
  6.      užitkažêljen  -jna -o prid. (é ē) željen užitka, užitkov: užitkaželjen človek ♪
  7.      užitkažêljnost  -i ž (é) želja po užitkih: pridobitništvo in užitkaželjnost / njegova užitkaželjnost je znana ♪
  8.      užitnína  -e ž (ȋ) jur., do 1945 krajevni davek od prodaje tržnega blaga: pobirati užitnino; užitnina od vina ♪
  9.      užitnínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na užitnino: užitninski dohodek od mesa, pijač / užitninski davek užitnina ♪
  10.      užlébiti  -im tudi užlebíti -ím dov., užlébil (ẹ̄ ẹ̑; ȋ í) 1. narediti žleb, žlebove v kaj, na kaj: užlebiti les; užlebiti rob, stranico / ekspr. kolesa so užlebila v kolovoz globoki tirnici 2. dati, postaviti kaj v žleb, vdolbino česa: užlebiti letev, tram / užlebiti vrata užlébljen -a -o tudi užlebljèn -êna -o: deske so med seboj užlebljene; užlebljena vrata vagona ♪
  11.      užúgati  -am dov. (ū) ekspr. ugnati, premagati: užugati nasprotnika, sovražnika; s komer se tepe, vsakega užuga / pes je užugal volka / užugati koga z jezikom / niti starost ga ni užugala / užugati radovednost, skušnjavo ♪
  12.      w  [vé in vǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, (dvojni) w (dvojnega) wéja tudi (dvojnega) w-ja (ẹ̄; ǝ̏) črka latinice, ki stoji v slovenski abecedi med v in x: napisati w; veliki W ♦ fiz. W kot kratica vat ♪
  13.      wagnerjánski  -a -o [va-] prid. (ȃ) tak kot pri Wagnerju: wagnerjanska opera ♪
  14.      waleški  -a -o in vélški -a -o [prva oblika váleški in valéški in vélški] prid. (ȃ; ẹ̑; ẹ̑) nanašajoč se na Valižane ali Wales: waleški jezik / waleški princ ♪
  15.      walkie-talkie  in voki-toki -ja [vóki-tóki] m (ọ̑-ọ̑) rad. žepni baterijski sprejemnik in oddajnik: pogovarjati se z walkie-talkiejem ♪
  16.      walter  gl. valter ♪
  17.      wártburg  -a [va-] m (ȃ) tip osebnega avtomobila vzhodnonemške tovarne iz Eisenacha: wartburg in trabant ♪
  18.      waterpolo  ipd. gl. vaterpolo ipd. ♪
  19.      watt  ipd. gl. vat ipd. ♪
  20.      wéber  -bra [ve-] m (ẹ́) fiz. enota za merjenje magnetnega pretoka: meriti, računati v webrih ♪
  21.      weekend  ipd. gl. vikend ipd. ♪
  22.      wehrmacht  ipd. gl. vermaht ipd. ♪
  23.      weimarski  -a -o [váj-] prid. (ȃ) nanašajoč se na Weimar: Goethe in drugi weimarski umetniki / weimarska klasika ♦ zgod. weimarska republika Nemčija od 1919 do 1933 ♪
  24.      welter  ipd. gl. velter ipd. ♪
  25.      wéngenski  -a -o [vengǝn-] prid. (ẹ̑) geol., navadno v zvezi wengenski skladi skladi iz srednjega dela triasne dobe v razvoju Alp: wengenski in werfenski skladi ♪

   81.186 81.211 81.236 81.261 81.286 81.311 81.336 81.361 81.386 81.411  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA