Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (81.086-81.110)


  1.      usranè  -éta m (ȅ ẹ́) vulg. bojazljiv, strahopeten človek: ta usrane ne bo nič dosegel / kot psovka še tega si ne upaš, usrane // nepomemben, ničvreden človek: hvalisav usrane ♪
  2.      usranè  -éta s (ȅ ẹ́) vulg. bojazljiv, strahopeten človek: to usrane si še spregovoriti ni upalo; on je navadno usrane // nepomemben, ničvreden človek: tako usrane, pa se repenči ♪
  3.      usránec  -nca m (á) vulg. kdor je umazan z blatom, iztrebki: previti malega usranca // bojazljiv, strahopeten človek: ti usranci ne bodo nič opravili // nepomemben, ničvreden človek: ta usranec se nas upa še žaliti ♪
  4.      usránka  -e ž (á) vulg. deklica, umazana z blatom, iztrebki: previti mora še malo usranko // deklica sploh: spet se jim je rodila usranka ♪
  5.      usráti se  usérjem se dov., usêrji se userjíte se (á ẹ́) vulg. iztrebiti se: otrok se je usral; usrati se v hlače; usrati se od strahu ● vulg. userjem se na njegove nasvete ne cenim jih, ne upoštevam jih; vulg. usrati se pred kom zbati se, izgubiti pogum in zato popustiti, odnehati usrán -a -o 1. deležnik od usrati se: otrok je bil po nogah ves usran; usrane hlače 2. umazan, nečist: kaj si delala, da imaš tako usrano obleko; ne jej z usranimi rokami / ne hodi po sobi z usranimi čevlji blatnimi; do kolen usran / to je usrano delo 3. nepomemben, ničvreden: to je naredil za nekaj usranih fickov; zaradi te usrane kupčije se pa res ne bomo prepirali / kot psovka molči, reva usrana ● vulg. pa prideš v takle usran hotel neugleden, slab; vulg. tebe bodo hvalili, jaz bom pa usrana brez ugleda, osramočena; vulg. danes je pa res usrano vreme deževno, oblačno ♪
  6.      usredíniti  -im dov. (í ȋ) knjiž. osredotočiti: vse moči je usredinil v to delo / njihovo upanje se je usredinilo na novi zakon usredínjen -a -o: vsa njegova čustva so bila usredinjena nanjo ♪
  7.      usredíščiti  -im dov. (í ȋ) teh. naravnati na skupno središčno os; centrirati: usrediščiti kolo ♪
  8.      usréditi  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. osredotočiti: vse misli je usredil na to vprašanje / vsi pogledi so se usredili v tisto smer obrnili, uprli / utrujen je, ne more se usrediti se zbrati ♪
  9.      ústa  úst s mn. (ú ū) 1. odprtina na spodnjem delu obraza za sprejemanje hrane in za govorjenje: odpreti, zapreti usta; vzeti cigareto iz ust; obrisati se okrog ust; nesti kozarec k ustom; dati robček, roko na usta; nastaviti steklenico, trobento na usta; nesti žlico v usta; od začudenja imeti odprta usta; usta s tankimi ustnicami; gube okrog ust // odprtina na glavi živali za sprejemanje hrane: krokodil lahko zelo odpre usta; usta polža, ribe 2. del obraza okrog te odprtine: kremžiti, šobiti usta; smeh mu je izginil z ust / usta so se mu nabrala v nasmešek / kisli, trpki sadeži vlečejo usta skupaj // ustnice: poljubiti na usta; bleda, rdeča usta / položiti prst na usta dati kazalec prečno na ustnice kot znamenje, naj se molči; udariti koga po ustih 3. votlina za to odprtino: moleti jezik iz ust; iz ust mu zaudarja; imeti grižljaj v ustih / ne govori s polnimi usti / iz ust mu prihajajo nerazločni glasovi / imeti grenka, suha usta 4. ekspr. ta odprtina, votlina kot govorilni organ: slavčka z usti ni mogoče oponašati; z usti se smeje, v srcu pa joka / to sem slišal iz dedovih ust od deda, to je rekel ded; vznes. njihova usta govorijo bahavo oni; vznes. beseda njegovih ust ima veliko veljavo beseda, ki jo izreče on; to so besede iz njegovih ust to so njegove besede, te besede je izrekel on 5. ekspr., s prilastkom človek glede na potrebo po hrani: lačna usta bodo to že jedla; pri hiši je veliko ust 6. ekspr., navadno s prilastkom odprtina, v katero kaj gre ali iz katere kaj prihaja: usta blagajne, gašperčka; čebele so se gnetle na ozkih ustih panjev žrelih / usta podzemne železnice vhod, izhod / okrogla usta kitare zvočnica ● ekspr. kar usta so se jim odpirala, ko so to slišali zelo so se čudili; ekspr. ves večer ni odprl ust ni nič (spre)govoril, rekel; ekspr. ali boš tudi pred sodnikom tako široko odpiral usta toliko (slabega) govoril (o nasprotniku); ekspr. veselo je raztegnil usta se zasmejal; pog., ekspr. zamašiti komu usta z učinkovitim dejanjem, izjavo doseči, da kdo preneha kritizirati, opravljati; ekspr. zapri že enkrat usta nehaj govoriti, molči; ekspr. učiti se jezika iz ust kmeta iz govorice, govorjenja; te besede so mu šle, jih je spravil težko iz ust nerad, težko je to povedal; ekspr. besede mu kar vrejo iz ust veliko in z lahkoto govori; ekspr. besedo mi je vzel iz ust rekel je prav to, kar sem hotel reči jaz; ekspr. trobentač ni dal trobente od ust ni nehal trobentati; ekspr. novica gre od ust do ust se širi (hitro) med ljudmi; ekspr. steklenica je šla od ust do ust drug za drugim so pili iz nje; ekspr. od ust si pritrgovati prihranjevati kaj od življenjsko pomembnih, potrebnih dobrin; ekspr. polagati komu odgovore na usta, v usta spraševati koga, govoriti komu tako, da bi spraševani odgovarjal, kar je treba, kar se od njega pričakuje; knjiž. pisatelj govori skozi usta glavnega junaka izraža lastne misli tako, da jih izreka, govori glavni junak; ekspr. nima kaj v usta dati je reven, strada; ekspr. živeti iz rok v usta sproti porabiti zasluženo; pog. kje bi dobil kaj za v usta kaj hrane; ekspr. ne valjaj, vlači njegovega imena po ustih ne govori o njem, ne omenjaj ga, zlasti slabo; ekspr. ime rešitelja je bilo v ustih vseh vaščanov vsi so govorili o njem; pog. danes še nisem imel nič v ustih še nisem nič jedel, zaužil; ekspr. to meso se vam bo v ustih kar raztopilo je zelo mehko in okusno; ekspr. v ljudskih ustih se je pesem spremenila v ljudskem pripovedovanju, petju; ekspr. imeti medena, nesramna usta pretirano prijazno, nesramno govoriti; ekspr. gledati, poslušati z odprtimi usti zelo pazljivo; zelo začudeno; ekspr. njega so polna usta junaštva, v resnici pa je bojazljivec veliko govori o svojem junaštvu; ekspr. ljudje imajo tega polna usta veliko govorijo o tem; ekspr. vsa usta so polna njene lepote vsi veliko govorijo o njeni lepoti; ekspr. imeti široka usta (rad) se hvaliti, bahati; ekspr. na vsa usta hvaliti zelo, navdušeno; ekspr. na vsa usta se smejati zelo glasno; ekspr. imeti zavezana usta ne moči, smeti govoriti o čem; ekspr. sama usta so ga zelo veliko govori; zelo veliko jé; ekspr. misliš, da ti bodo tam pečena piščeta v usta letela da se ti bo brez truda zelo dobro godilo; preg. česar polno je srce, o tem usta rada govore človek rad govori o svojih čustvih; preg. dokler prosi, zlata usta nosi dokler prosi, govori zelo prijazno, hvaležno ◊ les. usta odprtina za rezilo na spodnjem delu skobljiča; med. umetno dihanje usta na usta umetno dihanje, pri katerem se ponesrečencu skozi ustni nastavek, masko vdihuje v usta svoj izdihani zrak ♪
  10.      ustalíti  -ím in ustáliti -im dov., ustálil (ȋ í; á ȃ) narediti, da se kaj več ne spreminja, ne menjava a) glede na položaj, stanje: ustaliti meje / ustaliti notranji položaj države / ustaliti gospodarstvo b) glede na količino, vrednost: ustaliti cene; ustaliti temperaturo v prostoru / ustaliti vrednost denarja c) glede na rabo: ustaliti strokovne izraze; ustaliti pisavo; poimenovanje literarnih tokov se je ustalilo / tako ravnanje skušajo zdaj ustaliti; ta način se je že ustalil č) glede na vsebino, obliko: ustaliti svoje življenje; ustaliti določene oblike vedenja ustalíti se, in ustáliti se 1. prenehati se spreminjati: njegov značaj se še ni ustalil / vreme se je ustalilo // postati trajen: te navade so se ustalile že pred stoletji 2. knjiž. (za stalno) se naseliti: ustalila sta se v dolini ● ekspr. fant je priden delavec, ni se pa še ustalil umiril, uravnovesil; star. v njej se je ustalil nemir postala je stalno nemirna, vznemirjena ustaljèn -êna -o in ustáljen -a -o: ustaljeni izrazi, pojmi; dnevni red je ustaljen; ustaljena navada; ustaljena pravila vedenja ∙ ekspr. življenje je teklo po ustaljenem tiru vsakdanje, brez večjih sprememb ♦ lingv. ustaljena raba besede ♪
  11.      ustáljati  -am nedov. (á) ustaljevati: ustaljati svoj način dela / razmere se ustaljajo; njeno življenje se ustalja / vreme se ustalja ♪
  12.      ustaljênost  in ustáljenost -i ž (é; ȃ) lastnost, značilnost ustaljenega: ustaljenost državnih mej / proučevati ustaljenost izrazov / ustaljenost vremena ♪
  13.      ustárati se  -am se dov. (ȃ) zastar. postarati se: hitro se je ustaral ♪
  14.      ustáš  -a m (á) pripadnik hrvaške organizacije, ki je aprila 1941 prevzela oblast v Neodvisni državi Hrvatski: ustaši in četniki / hrvaški ustaši ♪
  15.      ustáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na ustaše ali ustaštvo: ustaški oddelki / bil je v ustaški uniformi / ustaško gibanje ♪
  16.      ustáti se  ustojím se dov., ustój se ustójte se; ustál se; nam. ustàt se in ustát se (á í) nar. izčistiti se, zbistriti se: ko se lug ustoji, ga precedijo / počakaj, da se kava ustoji da se gošča usede na dno posode ♪
  17.      ústeca  ústec [tǝc] s mn. (ū) manjšalnica od usta: otrok je radovedno odprl usteca; ušesca in usteca / usteca so ji drgetala od smeha ustnice; rdeča usteca ♪
  18.      ustekleníčenje  -a s (ȋ) glagolnik od ustekleničiti: ustekleničenje vina ♪
  19.      ustekleníčiti  -im dov. (í ȋ) dati, spraviti v steklenice: ustekleničiti pivo, vino / knjiž. ustekleničiti sadje vložiti ustekleníčen -a -o deležnik od ustekleničiti: sok je že ustekleničen // ki se prodaja v steklenicah: odprta in ustekleničena vina ♪
  20.      ústen  -tna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na usta: ustna kotička; ustne in obrazne mišice / ustna odprtina, votlina / ustne bolezni; ustna higiena / ustna voda tekočina za izpiranje ust // ki je izrečen, nenapisan: ustni odgovor, ukaz; ustna anketa, izjava, ponudba; ustno in pisno izražanje; ustno poročilo / ustni izpit izpit, pri katerem so odgovori ustni; ustno računanje računanje na pamet; ustno izročilo ● ustni časopis prireditev, sestanek, na katerem se razpravlja o določenih vprašanjih ◊ lingv. ustni glas; med. ustne gobice glivična bolezen zlasti pri dojenčkih, pri kateri se pojavijo bele pike v ustih ústno prisl.: povedati ustno; vse mu bo ustno razložil; elipt. več pa ustno ♪
  21.      ústenje  -a s (ū) ekspr. hvaljenje, bahanje: to je golo ustenje; ne prenese njegovega ustenja in hvalisanja ♪
  22.      ústež  -a m (ȗ) ekspr. kdor se (rad) hvali, baha: temu ustežu nič ne verjame; imajo ga za lažnivca in usteža ♪
  23.      ústiti se  -im se nedov. (ú ȗ) ekspr. hvaliti se, bahati se: ustila se je s svojimi izkušnjami; ne verjemi mu vsega, rad se usti / ustila se je, da ga ne bi nikoli marala prevzetno je govorila ♪
  24.      ústje  -a s (ū) 1. kraj, kjer se reka izliva v drugo reko, morje: pripluti do ustja; lijakasto, široko ustje / ustje reke 2. začetni ali končni del česa votlega, podolgovatega: ustje cevi, posode, steklenice; ustje dimnika, predora; ustje peči / ustje vulkanskega žrela // začetni del česa podolgovatega sploh: ustje ceste, doline ♦ anat. maternično ustje; teh. škarjasto ustje ustje silokombajna z dvema sestavoma dovajalnih verig ♪
  25.      ústmen  -a -o prid. (ȗ) raba peša usten: ustmeno poročilo / ustmeni in pismeni izpit ústmeno prisl.: odgovorila mu je ustmeno ♪

   80.961 80.986 81.011 81.036 81.061 81.086 81.111 81.136 81.161 81.186  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA