Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (80.761-80.785)


  1.      upárjati  -am nedov. (á) z dovajanjem toplote pri vrelišču povzročati, da snov prehaja iz tekočega stanja v plinasto: uparjati vodo upárjati se prehajati iz tekočega stanja v plinasto pri vrelišču: olje se v vročih ceveh uparja ♪
  2.      upásti  upádem dov., stil. upàl upála (á ā) 1. dobiti nižjo gladino: reka je upadla / po nevihti je voda kmalu upadla // zaradi izgube zraka, vode postati nižji, gostejši: sneg je čez dan upadel; pazi, da testo ne upade se sesede; oteklina mu je nekoliko upadla uplahnila / pri kuhanju jagodičje upade 2. postati po obsegu manjši zaradi hujšanja, manjše čvrstosti: lica so mu upadla; trebuh mu je upadel / oči so jim upadle od lakote so se jim udrle 3. priti na nižjo stopnjo a) glede na intenzivnost, jakost: glas mu je upadel / fantu je upadel pogum; sla po jedi jim je upadla; začetna vnema je kmalu upadla b) glede na obseg dejavnosti, kvaliteto: trgovina je v takih razmerah upadla / umetnost v tem času upade c) glede na količino: izvoz je upadel / število prošenj je v primerjavi z lanskim letom upadlo / povpraševanje po leposlovju je upadlo č) glede na možni razpon: moč orkana je upadla ● ekspr. ob njegovem pogledu mu je beseda upadla ni imel več poguma govoriti; ekspr. srce vam ne sme upasti ostati morate pogumni upádel -dla -o: bledi in upadli obrazi jetnikov; upadla reka; upadla lica upáden -a -o zastar. upadel: bled in upaden mladenič ♪
  3.      úpati  -am nedov. (ȗ) 1. biti v duševnem stanju, ko se vidi možnost za rešitev iz težkega položaja: dolgo časa je upal, nazadnje je obupal; dokler bo upal, bo vzdržal // biti v duševnem stanju, ko se zaželeno kaže mogoče, dosegljivo: upal je, da se bo vrnil; niso več upali, da ga bodo našli živega / upati na dobro plačilo, na boljše stanovanje; upati na pomoč, uspeh, star. pomoči, uspeha; upati v srečen potek česa, v rešitev / star. upal je doživeti, da jih bo videl / od prihodnosti je malo upal pričakoval 2. z odvisnim ali glavnim stavkom izraža nepopolno prepričanost o čem zaželenem: stanje se izboljšuje, tako da upam na ozdravljenje; upam, da bomo še prišli na vlak; upamo, da bodo opomini zalegli; upajmo, da tega še ne ve; on je, upamo, že na varnem // izraža zaželenost uresničitve: upam, da si boste premislili; upamo, da bo sezona uspešna / kot vljudnostna fraza upam, da ne boste preveč hudi, če vas malo zmotim; upamo, da vas z obiskom ne nadlegujemo // ekspr. izraža nujnost uresničitve česa glede na okoliščine: upam, da si stvar premislil; vi ste, upamo, to že preštudirali, saj imate knjigo že dolgo 3. v prislovni rabi izraža pritrditev s pridržkom: bodo prišli? Upamo; bo ostal? Upam da / to ve vsak otrok. Upam 4. star. dati na upanje: rajši mu ga je podaril, kot da bi mu ga upal; krčmar mu ni hotel več upati ● star. temu človeku ni upati zaupati; ni upati na izboljšanje vremena izboljšanja vremena skoraj gotovo ne bo; upati na koga, v koga zanašati se na njegovo pomoč; dokler živimo, upamo úpati si in úpati se tudi úpati z nedoločnikom 1. biti dovolj pogumen za kako dejanje: ni si upal plavati čez zaliv; upa si odpoditi žival; upa si mu odgovarjati; elipt. ni si upal v sobo upal iti / kot podkrepitev upam si trditi, da se motite; kot grožnja pridi gor, če si upaš 2. izraža, da kdo stori kaj kljub neprimernosti, neupravičenosti ali nevarnosti: ne upamo si vas motiti pri počitku; ekspr.: kdo bi si upal dvomiti o tem; kako si upate ponavljati moje besede ∙ ta otrok je predrzen, pri nas si vse upa stori dosti neprimernega 3. izraža možnost uresničitve dejanja glede na zmožnost, sposobnost: lepe in bogate si ni upal dobiti; ni si upal tekmovati z njim; ekspr. to ni nič, upam si nesti dvakrat toliko upáje zastar.: čakali so, upaje na tujo pomoč upajóč -a -e: klical je, upajoč, da ga bodo slišali; upajoč na pomoč, so se hrabro borili; upajoče ženske ♪
  4.      upêči se  upêčem se dov., tudi upekó se; upêci se upecíte se; upékel se upêkla se (é) zmanjšati svojo prostornino zaradi pečenja: jabolka se upečejo ♪
  5.      upéhanec  -nca m (ẹ̑) ekspr. kdor je upehan: pripraviti okrepčilo za upehance ♪
  6.      upéhanost  -i ž (ẹ̑) stanje upehanega: upehanost konja / od upehanosti ni mogel spregovoriti ♪
  7.      upéhati  -am dov. (ẹ̑) s priganjanjem k teku, hitri hoji povzročiti pri kom težko dihanje, občutek utrujenosti: upehati konja / pot ga je upehala upéhati se zaradi teka, hitre hoje težko dihati, občutiti utrujenost: tekel je za njim, dokler se ni upehal; upehati se po stopnicah / ekspr. duševno se upehati ∙ ekspr. boben se je upehal bobnanje je postalo počasnejše, tišje upéhan -a -o: ves upehan se je zgrudil na stol; upehan od hitrega plesa, teka; upehana žival; sam.: pomagati upehanim ♪
  8.      upéniti se  -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) spremeniti se v peno: umetna snov se zaradi kemijske reakcije upeni ● redko konj se je upenil spenil ♪
  9.      upénjati se  -am se nedov. (ẹ̑) nar. opravljati kako delo z veliko truda, napora; napenjati se: sam se je upenjal s hlodi; upenja se čez mero ♪
  10.      upepelíti  -ím dov., upepélil (ȋ í) 1. z ognjem, visoko temperaturo spremeniti v pepel: upepeliti les; snov se upepeli / dati pokojnika upepeliti; upepeliti truplo; pren., ekspr. njuna ljubezen se je upepelila 2. ekspr. povzročiti, da kaj zgori, pogori: požar je upepelil gozd; strela je upepelila kozolec / sovražnik je upepelil mesto požgal upepeljèn -êna -o: upepeljena domačija; upepeljena trupla ♪
  11.      upériti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. obrniti orožje proti komu z namenom zagroziti, zapretiti: uperiti puško, strojnico v koga; uperil je meč v njegov trebuh 2. knjiž. naravnati, usmeriti: uperiti daljnogled proti goram / uperiti vse svoje sile v kaj / uperiti svojo politiko proti vojni / z oslabljenim pomenom: uperiti pogled v koga; ekspr.: uperiti protest proti krivici protestirati; uperiti kritiko zoper to metodo kritizirati jo 3. obrt. opremiti z naperami: uperiti kolo upérjen -a -o: na jetnike uperjene puške; njegova dejavnost je uperjena proti sodelavcem ♪
  12.      upérjati  -am nedov. (ẹ́) 1. obračati orožje proti komu z namenom zagroziti, zapretiti: uperjati orožje v demonstrante 2. knjiž. naravnavati, usmerjati: uperjati daljnogled proti stolpu / ekspr., z oslabljenim pomenom uperjati kritiko proti napakam kritizirati jih ♪
  13.      upésniti  -im dov. (ẹ̑) izraziti, prikazati v pesmi: upesniti kako snov; upesniti trpljenje svojega naroda upésnjen -a -o: večkrat upesnjen motiv ♪
  14.      upetáti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. uiti, oditi: huda bi mu predla, da ni upetal ♪
  15.      upéti se  upôjem se dov., upój se upójte se tudi upôj se upôjte se; upél se (ẹ́ ó) 1. z vajami, petjem pripraviti si, razgibati si ustrezne organe pred petjem: pevci so se pred nastopom upeli / po prvi pesmi so se upeli so začeli ubrano peti / čeprav je bilo še zgodaj, se je divji petelin že upel 2. izpopolniti se v petju: mladi pevec se je že upel // s petjem postati skladna, ubrana celota: pevski zbor se je v štirih letih delovanja dobro, lepo upel ♪
  16.      upíčiti  -im dov. (í ȋ) nar. pičiti: čebela, kača ga je upičila ♪
  17.      upíhati  -am dov., tudi upihájte; tudi upihála (í) s pihanjem narediti, da zagori: razgrebel je žerjavico in upihal ogenj / upihati trsko na žerjavici ● star. srečno jo je upihal odšel, zbežal; star. upihati komu kašo ukaniti koga; povzročiti, da kdo pride v neprijeten, zapleten položaj ♪
  18.      upíhniti  -em dov. (í ȋ) 1. s pihom, pihanjem ugasniti: upihniti luč, svečo / z ventilom za dotok nafte upihniti plamen ugasniti 2. pog., ekspr. ustreliti, ubiti: nekoga je upihnil, zato so ga zaprli; upihnil je marsikaterega zajca ♪
  19.      upijániti  -im dov. (á ȃ) 1. z dajanjem alkoholne pijače v veliki količini povzročiti, da je kdo pijan: upijanil je sopotnika in ga oropal; upijaniti z vinom, žganjem; močno, popolnoma upijaniti koga // povzročiti pijanost, omotico: vino ga je upijanilo / vonj šmarnic ga je upijanil 2. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo zaradi čustvenega zanosa ne misli, ne ravna več razsodno, preudarno: upijanila ga je s pogledom / čustvo svobode ga je upijanilo upijániti se s pitjem alkoholne pijače postati pijan: pil je malo, da se ne bi upijanil / zaprl se je v zidanico in se upijanil opil / ekspr. vse mesto se je upijanilo in plesalo po cestah ● ekspr. upijaniti se od lepote in barv postati popolnoma prevzet upijánjen -a -o: upijanjeni stražarji; upijanjena množica ♪
  20.      upijánjati  -am nedov. (á) 1. z dajanjem alkoholne pijače v veliki količini povzročati, da je kdo pijan: upijanjati goste; upijanjati z vinom // povzročati pijanost, omotico: žgane pijače upijanjajo / močne dišave so jih upijanjale 2. ekspr. delati, povzročati, da kdo zaradi čustvenega zanosa ne misli, ne ravna več razsodno, preudarno: navdušeno vzklikanje ga je upijanjalo upijánjati se s pitjem alkoholne pijače postajati pijan: niso mu dali več vina, ker se je hitro upijanjal upijanjajóč -a -e: upijanjajoč zrak ♪
  21.      upíkniti  -em dov. (í ȋ) nar. pičiti: kača ga je upiknila ♪
  22.      upíliti  -im dov. (í ȋ) 1. s pilo raniti: pri piljenju žage ga je upilil v prst; upiliti se v roko 2. ekspr. udariti: upiliti koga s polenom / kot grožnja če ne boš tiho, te bom upilil 3. ekspr. ogoljufati (pri plačilu): upiliti koga pri kupčiji; upilil ga je za tisočak upíliti se žarg. zmotiti se: pri nalogi, računanju se upiliti ♪
  23.      upíranje  -a s (ȋ) glagolnik od upirati: krčevito upiranje nog v tla / ovca se je dala brez upiranja odpeljati / dolgotrajno upiranje obkoljenih / upiranje je preraslo v vstajo / sinovo upiranje očetu ♪
  24.      upírati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. postavljati kaj tako, da pri delovanju kake sile ostane na določenem mestu, v določenem položaju: upirati podpore v tla in strop / sedel je in upiral komolce v kolena; upirati roke v boke // imeti v takem položaju, da močno pritiska na kaj: upiral je veslo v pomol, da čoln ne bi butnil obenj / upiral je nogo v vrata in jih skušal odriniti 2. redko usmerjati, namerjati: upirati revolver v koga / upirati komu luč v obraz svetiti mu ∙ ekspr. upiral je svoje oči, poglede vanj gledal ga je; publ. vse oči se upirajo na Bližnji vzhod vsi se zanimajo za dogajanje na Bližnjem vzhodu; publ. okupirane dežele so upirale oči k zaveznikom pričakovale pomoči od njih upírati se 1. imeti del telesa nameščen tako, da je pri delovanju kake sile mogoče ostati na določenem mestu, v določenem položaju: konj se je upiral s prednjima nogama ob tla, da ga niso mogli spraviti čez prag; pri spuščanju po vrvi se je z nogo upiral v steno / s koleni se je upiral v naslonjalo prednjega sedeža // biti v takem položaju, da se močno pritiska na kaj: z vso močjo so se upirali v skalo, da bi jo premaknili; z nogo se je upiral v vrata, a niso popustila / veter se je upiral v jadra pihal tako, da so ga prestrezala 2. z dejanji izražati voljo ne pustiti se obvladati: hotel ga je potegniti iz sobe, pa se mu je upiral; aretirani se ni upiral; upirati se roparju; upiral se je s pestmi, z rokami in nogami / pri osvobajanju dežele so se okupatorjeve enote dolgo upirale; obkoljeni so se uspešno upirali branili / upirati se nasprotniku v igri // kazati voljo ne dopustiti, dovoliti česa: upirati se izbiri novega predsednika; upirati se operaciji; upirati se sinovi ženitvi; ni se upiral, da bi poklicali rešilni avtomobil // kazati voljo ne podleči čemu: upirati se bolezni, malodušju; upirati se skušnjavi, tujim vplivom / rastline se upirajo suši / upiral se je spanju prizadeval si je, da ne bi zaspal; upiral se je njihovim prošnjam ni jih hotel uslišati 3. s silo, z orožjem izražati voljo do odstranitve oblasti koga: kmetje so se v zgodovini večkrat upirali; upirati se oblastnikom, okupatorjem / osvojene dežele so se upirale // z besedami, ravnanjem izražati voljo a) ne ubogati koga: otroci so se staršem vedno bolj upirali; molčal je, ni se upal upirati; upirati se vodstvu b) ne prenašati, narediti, izpolniti česa: upirati se nasilju, pritisku / upirati se izročitvi dokumentov, plačilu dolga; ni se upiral, da bi mu pomagal / upirati se dajatvam; upirati se odredbi, povelju, zahtevi // izražati nesoglasje s čim: upirati se ideji; tej ugotovitvi se ni mogel upirati 4. nav. 3. os. vzbujati občutek zoprnosti pri uživanju: mastna hrana se mu upira; vino se mu je začelo upirati // vzbujati občutek zoprnosti sploh: njegovo prazno govorjenje, vedenje se jim upira; krivične obtožbe se mu upirajo; brezoseb.: upira se mi, da bi ga sprejel; upira se mu govoriti o tem 5. neovirano, močno sijati: pomladansko sonce se upira skozi šipe / sonce se jim je upiralo v hrbet 6. prizadevati si premagati delovanje kake sile, učinkovanje česa: upirati se vodnemu toku; s težavo se je upiral vetru, ki mu je pihal nasproti / jez se je upiral narasli vodi / snov se upira pritisku // ovirati pri napredovanju: zrak se upira premikajočim se telesom 7. star. truditi se, prizadevati si: upiral se je, da bi osvobodil roko; upira se in gara za družino ● ekspr. noge se mu upirajo težko hodi; ekspr. poštevanka se mu upira težko se je uči; ne mara je; ekspr. zima se še upira mraz še ne popusti; ekspr. želodec se mu je začel upirati ima težave z želodcem; to se upira zdravemu razumu tega razumsko ni mogoče razložiti upiráje: stala je, upiraje roke v boke upirajóč -a -e: upirajoči se narodi; v tla upirajoče se oči ♪
  25.      uplàh  -áha m (ȁ á) redko uplahnitev: uplah oteklin ♪

   80.636 80.661 80.686 80.711 80.736 80.761 80.786 80.811 80.836 80.861  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA