Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (79.686-79.710)



  1.      trítij  -a m (í) kem. radioaktivni izotop vodika: zlitje jeder tritija in devterija
  2.      trítíren  -rna -o prid. (-) 1. ki ima tri tire: tritirni most; tritirna proga 2. ki obravnava, rešuje kaj na tri različne načine: tritirni sistem upravljanja
  3.      trítisočák  -a m (-á) žarg. tri tisoč metrov visoka gora: povzpeti se na tritisočak
  4.      tritól  -a m (ọ̑) nestrok. eksplozivna snov, ki nastane tako, da se trije atomi vodika v molekuli toluena nadomestijo s tremi nitroskupinami, strok. trinitrotoluen: eksplozija tritola
  5.      tríton  -a m () v grški mitologiji moško bitje, ki je od pasu navzdol riba: tritoni in nereide
  6.      trítónski 1 -a -o prid. (-ọ̑) težek tri tone: tritonski tovor // ki ima nosilnost tri tone: tritonski tovornjak; dvigalo je tritonsko
  7.      trítónski 2 -a -o prid. (-ọ̑) muz. ki je iz treh tonov: tritonsko zaporedje
  8.      trítráčen  -čna -o prid. (-) um., navadno v zvezi tritračna pletenina okrasni motiv, sestavljen iz treh prepletajočih se trakov
  9.      triúmf  -a m () 1. pri starih Rimljanih slavnostni sprejem zmagovitega vojskovodje in njegove vojske v Rimu: prirediti triumf / voditi zajete vojake v triumfu v sprevodu ob tem sprejemu 2. knjiž. izredna, velika zmaga: triumf je pripadel našemu moštvu; triumf nad sovražnikom / triumf razuma // zmagoslavje: komaj se je premagal, da je skril svoj triumf; triumf zmagovalcev / z velikim triumfom je razkazoval svoj plen 3. knjiž. izreden, velik uspeh: pevka je doživljala same triumfe
  10.      triumfálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na triumf: triumfalni sprevod / triumfalni voz / triumfalen vojaški pohod; triumfalna vrnitev osvoboditeljev / drama doživlja triumfalne uspehe izredne, velike triumfálno prisl.: triumfalno korakati
  11.      triumfátor  -ja m () pri starih Rimljanih zmagoviti vojskovodja, ki se mu priredi triumf: znameniti vojskovodja in triumfator; voz triumfatorja ∙ knjiž. vrnil se je kot triumfator (slavljen) zmagovalec
  12.      triumfírati  -am nedov. in dov. () knjiž. 1. zmagovati: v dirki so triumfirali domači konji; moštvo spet triumfira; stranka je triumfirala na volitvah; triumfirati nad sovražnikom premagati ga / resnica in pravica sta končno triumfirali 2. čutiti, izražati zmagoslavje: prezgodaj, naskrivaj triumfirati / pa sem le imel prav, je triumfiral triumfirajóč -a -e: triumfirajoči posmeh; triumfirajoča resnica
  13.      tríúren  -rna -o prid. (-) ki traja tri ure: triurni pogovor / triurna zamuda
  14.      trízlóžen  -žna -o prid. (-ọ̄) lingv. ki ima tri zloge: trizložna beseda ♦ lit. trizložna rima; trizložna stopica
  15.      trízna  -e ž () pri starih Slovanih pogrebna slovesnost z bojnimi igrami: okrog grmade se je začela trizna
  16.      trizób  -a m (ọ̑) 1. v grški in rimski mitologiji sulica s tremi vzporednimi roglji kot žezlo boga Pozejdona oziroma Neptuna: kip Neptuna s trizobom 2. knjiž. harpuna, vilice: loviti ribe s trizobom
  17.      trížílen  -lna -o prid. (-) elektr. ki je iz treh žil: trižilni kabel, vodnik
  18.      tŕjenje 1 -a s (ŕ) glagolnik od trditi, izražati: trdovratno trjenje
  19.      tŕjenje 2 -a s (ŕ) glagolnik od trditi, strjevati: trjenje gline z žganjem / počasno trjenje kake snovi trdenje
  20.      tŕk  -a m () glagolnik od trčiti ali trkniti: lahen trk na vrata / trk kozarcev / trki atomov, krogel / izogniti se trku trčenju; trk letal / oven se pripravlja na trk
  21.      tŕk  medm. () posnema glas pri trku, trkanju: trk, trk, je potrkala na vrata; kamenje je padalo po skalah: trk, trk, trk / z glavama bi vama moral napraviti trk, trk, da bi se vama odprli
  22.      trkáč  -a m (á) 1. ekspr. oven, ki rad trka: bežati pred trkačem 2. redko tolkalo: udariti s trkačem po vratih
  23.      trkalíkati  -am nedov. () ekspr. trkljati1: otroci so trkalikali konzervne škatle; kamenje se je trkalikalo po strmini
  24.      trkálo  -a s (á) priprava na vhodnih vratih iz gibljivo pritrjenega obroča in kovinske plošče za trkanje; tolkalo: stara vrata z medeninastim trkalom
  25.      tŕkanje  -a s () glagolnik od trkati: zaslišati trkanje na vrata; vstopiti brez trkanja; oglasiti se na trkanje / trkanje s kozarci in nazdravljanje / divje trkanje ovnov / trkanje na prsi, po prsih

   79.561 79.586 79.611 79.636 79.661 79.686 79.711 79.736 79.761 79.786  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA