Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
v (79.011-79.035) 
- toponomástika -e ž (á) lingv. veda o toponimih: ukvarjati se s toponomastiko ♪
- toponós -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima top nos: toponos človek / toponos obraz ♪
- toporóben -bna -o prid. (ọ̑) ki ima top rob, tope robove: toporoben kos lesa ♪
- tópos -a tudi tópa m (ọ̑) lit. miselni in izrazni obrazec, značilen za določeno literarno tradicijo: antični topos; toposi v ljudski pesmi ♪
- topòt -ôta m (ȍ ó) glagolnik od topotati: topot je prenehal; konjski topot // topi glasovi, nastali zaradi udarjanja, navadno z nogami ob tla: zaslišati topot; glasen topot ♪
- topotánje -a s (ȃ) glagolnik od topotati: prepovedati topotanje; topotanje splašenih živali / topotanje stop // topi glasovi, nastali zaradi udarjanja, navadno z nogami ob tla: zaslišati topotanje ♪
- topotáti -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) slišno, topo udarjati z nogami ob tla: konji topotajo; nestrpno topotati; topotati od jeze / topotati z nogami // dajati tope, kratke glasove: stope, stroji topotajo // topotaje premikati se: jezdeci topotajo skozi vas / topotati po stopnicah navzgor topotáje: prihajal je, topotaje z leseno nogo topotajóč -a -e: topotajoč hrup; topotajoči koraki ♪
- topôtniti -em dov. (ó ȏ) slišno, topo udariti z nogami ob tla: od jeze je topotnil / topotniti z nogo ob tla ♪
- topoúmen -mna -o prid. (ú ū) ekspr. neumen, omejen: topoumen človek / topoumno občudovanje topoúmno prisl.: topoumno govoriti ♪
- topoúmnost -i ž (ú) ekspr. neumnost, omejenost: človeška topoumnost / zmeraj ga nadleguje s kako topoumnostjo ♪
- tòpspín -a m (ȍ-ȋ) šport., pri tenisu in namiznem tenisu močen udarec od spodaj navzgor, da se žoga močno zavrti in visoko odskoči: učinkovit topspin; neskl. pril.: topspin udarec ♪
- tòr tôra m (ȍ ó) fiz. pojav, da se podlaga upira premikanju telesa po njej s silo, ki je nasprotna smeri premikanja: zmanjšati tor ♪
- tóra -e ž (ọ̑) pri judih prvi del biblije, ki obsega pet Mojzesovih knjig; pentatevh ♪
- torakálen -lna -o prid. (ȃ) anat. nanašajoč se na toraks, prsen: torakalni organi; torakalno vretence ♦ med. torakalni empiem; torakalna kirurgija ♪
- torakoplástika -e ž (á) med. kirurška odstranitev dela prsnega koša pri zdravljenju nekaterih oblik pljučne tuberkuloze ♪
- tóraks -a m (ọ̑) 1. anat. del telesnega ogrodja, ki ga sestavljajo rebra, prsna vretenca in prsnica; prsni koš: poškodba toraksa 2. zool. del telesa med glavo in zadkom pri žuželkah; oprsje ♪
- tórba -e ž (ọ̑) priprava z ročajem, ročajema za prenašanje v roki: odložiti, odpreti torbo; vzeti kaj iz torbe; zložiti stvari v torbo; platnena, usnjena torba; polna, težka torba; torba za malico / hladilna torba torbi podobna prenosna hladilna priprava za prenašanje pokvarljivega blaga, zlasti živil; kopalna, lovska, potovalna, šolska torba ● pog., ekspr. nositi glavo v torbi biti v neprestani življenjski nevarnosti; ekspr. imeti zmeraj polno torbo novic dosti, veliko ♪
- tórbar -ja m (ọ̑) knjiž. berač, potepuh: druščina torbarjev ♪
- torbár in tórbar -ja m (á; ọ̑) izdelovalec torb: izučiti se za torbarja ♪
- torbárka in tórbarka -e ž (á; ọ̑) izdelovalka torb ♪
- torbárski in tórbarski -a -o prid. (á; ọ̑) nanašajoč se na torbarje ali torbarstvo: torbarski izdelki / torbarska obrt ♪
- tórbica -e ž (ọ̑) manjšalnica od torba: zapreti torbico; torbica z zadrgo / ekspr. šolska torbica šolska torba; toaletna torbica // manjša, zlasti ženska torba za prenašanje denarja, kozmetičnih potrebščin in drugih manjših osebnih predmetov: nestrpno iskati po torbici; usnjena torbica / večerna torbica / ženska torbica ♪
- torcída -e ž (ȋ) žarg., šport. zelo glasno, hrupno navijanje: zmagati ob torcidi gledalcev ♪
- toreadór -ja m (ọ̑) zlasti v španskem okolju kdor se javno v areni bori z bikom; bikoborec: postati toreador ♪
- toreadórski -a -o (ọ̑) pridevnik od toreador: toreadorska oblačila ♪
78.886 78.911 78.936 78.961 78.986 79.011 79.036 79.061 79.086 79.111 
