Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (78.836-78.860)



  1.      tohnéti  -ím nedov. (ẹ́ í) star. 1. zaradi kvarjenja dobivati, imeti vonj in okus po plesnivem: moka tohni 2. trohneti: les je že začel tohneti
  2.      tók  -a m, mn. tokóvi in tóki (ọ̑) 1. nepretrgano, v določeni smeri gibajoča se snov, zlasti tekočina, plin: tok teče, se vrtinči; zajel ga je topel zračni tok; prestreči, zaustaviti tok z oviro // nepretrgano, v določeni smeri gibajoči se del vode v reki, jezeru, morju: tok nese, zgrabi čoln; zabresti v tok / spustiti se s čolnom po toku; plavati proti toku, s tokom / blatni tok v jezeru; mešanje mrzlih in toplih oceanskih tokov 2. navadno s prilastkom v strugi tekoča voda: raziskovati podzemne tokove; dolžina, širina (rečnega) toka / reka je plovna samo v enem delu svojega toka; odpadne vode odvajajo neposredno v rečni tok v reko / potok je spremenil tok strugo, smer tečenja 3. nepretrgano gibanje zlasti tekočine, plina v določeni smeri: sredi reke je tok najmočnejši; tok nastane, pojema, se ustavi; enakomeren, počasen, vijugast tok; stalen tok tekočine, zraka; hitrost, smer toka 4. navadno v zvezi električni tok gibanje naelektrenih delcev: električni tok nastane, se prekine; snov, ki ne prevaja električnega toka / električni tok teče po žici; izključiti tok // to gibanje glede na učinek, ki ga povzroča, delo, ki ga opravi: električni tok ga je stresel, ubil; varjenje z električnim tokom / ogrevati prostore z električnim tokom z električno energijo; preskrba, varčevanje z električnim tokom / gospodinjski, industrijski tok električna energija, namenjena za uporabnike v gospodinjstvih, v industriji 5. s prilastkom strnjeno, v določeni smeri premikajoča se skupina ljudi, stvari: policija je skušala zaustaviti tok demonstrantov; tok ljudi na cesti 6. s prilastkom prehajanje ljudi, stvari z enega mesta na drugo na določenem področju: proučevati selitvene, turistične tokove; glavni prometni tokovi / kolonizacijski tok // prehajanje stvari, blaga z enega mesta na drugo v kaki dejavnosti: gospodarski tokovi; uvozni in izvozni tokovi / blagovni tokovi; informacijski tokovi 7. s prilastkom kar obstaja, se dogaja z nepretrganim sledenjem kakih enot, pojavov: zaustaviti tok besed; tok misli, spominov se je pretrgal / obrniti tok dogodkov potek / z oslabljenim pomenom: tok časa; tok dogajanja v pripovedi; slediti toku razprave razpravi; publ. v toku šolanja je zamenjal več učiteljev med šolanjem 8. s prilastkom delovanje, dejavnost na kakem področju, določena s posebnim sistemom idej, sredstev: filozofski, literarni tokovi v 19. stoletju; novi politični tokovi / razvojni tokovi v gledališču; v slikarstvu je prevladal realistični tok realistična smerekspr. predati se toku dopustiti, da postane življenje odvisno od okoliščin; ekspr. plavati proti toku ne misliti, ravnati tako, kakor misli, ravna večina, vodilni ljudjeelektr. anodni tok; enofazni, trifazni tok; enosmerni, izmenični tok; inducirani tok; jakost toka; fiz. energijski tok količina, določena kot energija, ki jo telo odda ali prejme v časovni enoti; svetlobni tok energija, ki jo izseva svetilo v eni sekundi; toplotni tok količina, določena kot toplota, ki preide v časovni enoti skozi dani presek; geogr. dolnji ali spodnji tok reke zadnji del reke blizu izliva; morski tok premikanje površinske morske vode v določeni smeri; Zalivski tok topli morski tok, ki teče iz Mehiškega zaliva čez severni Atlantik mimo Skandinavije proti Severnemu Ledenemu morju; lit. tok zavesti pripovedna tehnika, ki podaja navidezno neurejeno sledenje misli, čustev, asociacij literarne osebe; med. beli tok bel ali rumenkast izcedek iz nožnice; meteor. navzdolnji, navzgornji zračni tok; vzponski tok tok poševno ob pobočju ali frontalnih površinah dvigajočega se zraka
  3.      tòk  tudi tók tóka m ( ọ́; ọ̑) vrečica ali škatlica za hranjenje majhnih predmetov: spraviti očala v tok; usnjen tok za nalivno pero; tok s ključi // podolgovata priprava za hranjenje, nošenje predmetov, ki se tesno prilega predmetu: spraviti dežnik v tok; tok za pištolo
  4.      tòk  medm. () posnema glas pri trkanju, udarcu: potrkalo je na vrata: tok, tok, tok; tok, tok, je udarjal s pečatom // posnema odsekan glas pri hoji: tok, tok, tok, so se bližali koraki
  5.      tokáj  -a m () 1. agr. trta z grozdi s srednje velikimi zlato rumenimi jagodami, ki se goji v Vipavski dolini in Brdih: gojiti tokaj in merlot 2. kakovostno belo vino iz grozdja te trte: piti tokaj / briški tokaj
  6.      tokájec  -jca m () desertno vino iz okolice Tokaja na Madžarskem: piti tokajec; privoščiti si tokajca
  7.      tokáta  tudi toccáta -e [tokata] ž () muz. krajša, svobodno oblikovana skladba za glasbila s tipkami: igrati tokato / Bachova tokata in fuga v d-molu
  8.      tokljáti  -ám nedov.) ekspr. dajati odsekane glasove pri hoji: tokljati po cesti
  9.      tokokróg  -a m (ọ̑) elektr. pot, po kateri lahko teče električni tok: prekiniti tokokrog; vključiti ampermeter v tokokrog; sklenjen, zaprt tokokrog
  10.      tokomér  -a m (ẹ̑) redko električni števec: namestiti tokomer
  11.      tókraj  prisl. (ọ̑) star. tostran: tokraj so polja, onkraj pa gozdovi
  12.      tókrat  prisl. (ọ̑) izraža, da se dejanje dogaja ob tej priložnosti, v tem času, v tem trenutku: naša ekipa tokrat nastopa precej oslabljena; tokrat nas ne bodo prehiteli; tokrat se niso sporazumeli; naj le pazi, tokrat se bo ujel / ekspr. samo tokrat edinkrat vas prosim
  13.      tókraten  -tna -o prid. (ọ̑) ki je, se dogaja tokrat: rezultate prejšnjih odprav so tokratna odkritja še potrdila; tokratnih pogajanj se udeležujejo tudi neuvrščene države
  14.      tóksičen  -čna -o prid. (ọ́) 1. nanašajoč se na toksin: toksične bakterije / toksično obolenje 2. knjiž. strupen: toksična snov; tolikšna doza zdravil je toksična / toksične lastnosti / toksične poškodbe poškodbe zaradi zastrupitve
  15.      tóksičnost  -i ž (ọ́) biol. lastnost, značilnost toksičnega: toksičnost bacilov, bakterij // knjiž. strupenost: ugotavljati toksičnost snovi
  16.      toksikológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za toksikologijo
  17.      toksikologíja  -e ž () veda o strupenih snoveh in njihovem učinkovanju
  18.      toksikolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na toksikologe ali toksikologijo: toksikološka preiskava / toksikološki laboratorij
  19.      toksikomaníja  -e ž () bolezenska sla po uživanju strupenih snovi: zdraviti se zaradi toksikomanije / alkoholna toksikomanija
  20.      toksín  -a m () biol. strup nekaterih mikroorganizmov ali nekaterih drugih rastlin in živali, ki v organizmu povzroča nastajanje protiteles: bakterije izločajo toksine / rastlinski, živalski toksin
  21.      tólar  -ja m (ọ́) nekdaj avstrijski in nemški veliki srebrnik, kovan od 16. do 19. stoletja: plačati s tolarji; kot tolar velike oči / križati tolar križavec; šmarni tolar z Marijino podobo na eni strani
  22.      tólarček  -čka m (ọ́) manjšalnica od tolar: v žepu je imel samo tri tolarčke / šmarni tolarček
  23.      tolážba  -e ž () 1. glagolnik od tolažiti: tolažba je bila brezuspešna; v stiski je človek potreben tolažbe; iskati tolažbo pri prijateljih, v pitju; neučinkovita, slaba tolažba / misel nanjo mu je v tolažbo 2. kar tolaži, potolaži: uspeh je zanj največja tolažba / duhovna, verska tolažba / dajati tolažbo tolažiti
  24.      tolažílen  -lna -o prid. () ki tolaži: tolažilne besede; tvoje govorjenje ni tolažilno / dobiti tolažilno nagrado ● žarg., šport. tolažilno tekmovanje dodatno tekmovanje posameznikov ali moštev za uvrstitev od določenega mesta naprej tolažílno prisl.: tolažilno pripomniti; sam.: povej mi kaj tolažilnega
  25.      tolažílo  -a s (í) knjiž. kar tolaži, potolaži; tolažba: pesem mu je bila tolažilo ob prijateljevi smrti / v delu išče tolažila / ta misel mi je v tolažilo ♦ rel. prejeti tolažila vere zakramente za umirajoče

   78.711 78.736 78.761 78.786 78.811 78.836 78.861 78.886 78.911 78.936  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA