Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (78.711-78.735)


  1.      titán 2 -a m (ȃ) kem. trda lahka kovina sive barve, element Ti ♪
  2.      titanát  -a m (ȃ) kem. sol titanove kisline: železov titanat ♪
  3.      titanít  -a m (ȋ) min. rudnina kalcijev titanov silikat ♪
  4.      titanízem  -zma m (ȋ) knjiž. 1. mišljenje, ravnanje, ki temelji na nenavadno veliki moči in uporu proti nadrejenemu, avtoriteti: ta pesem je himna njegovemu titanizmu; motiv titanizma 2. lastnost, značilnost nenavadno velikega, močnega: titanizem kipov ♪
  5.      titánski  -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na titane: titanski spopad z bogovi / titansko uporništvo 2. ekspr. nenavadno velik, velikanski: titanski človek / titanski pogum; titanska moč, samozavest, volja / titansko delo // zelo močen, silovit: titanski boj med strankama; umetnikovi titanski izbruhi ♪
  6.      títel  -tla m (í) pog. naslov, naziv: podelili so mu titel doktor znanosti / akademski titel ♪
  7.      títer  -tra m (í) 1. tekst. stopnja finosti, debeline vlaken, preje: določiti titer; titer svile 2. biol., kem. koncentracija reagenta v raztopini, ki se titrira: ugotavljati titer ♦ agr. beljakovinski titer koncentracija beljakovin v mleku; med. titer relativna količina kake snovi, navadno protiteles ali antigena; titer protiteles ♪
  8.      titoízem  -zma m (ȋ) politična smer v Jugoslaviji po letu 1948, imenovana po Titu ♪
  9.      titrácija  -e ž (á) biol., kem. postopek za določanje koncentracije raztopine z merjenjem prostornine dodanega reagenta: pri titraciji se uporabljajo steklene graduirane cevi / titracija mleka ♪
  10.      titrírati  -am nedov. in dov. (ȋ) biol., kem. določati koncentracijo raztopine s titracijo: titrirati kisline ♪
  11.      títul  -a m (ȋ) star. naslov, naziv: rad uporablja titule / častni titul ♪
  12.      títula  -e ž (ȋ) 1. star. naslov, naziv: podeliti komu titulo doktor znanosti / prejel je titulo mednarodnega mojstra 2. nekdaj napis na knjigi, pod umetniško sliko, ki v verzu ali prozi pojasnjuje njeno vsebino: srednjeveške titule ♪
  13.      titulár  -ja m (ā) knjiž. kdor ima določen naslov, naziv: imenovanje titularja ♦ jur. kdor ima kako službo ali pravico; kdor ima le naslov kake funkcije, ne da bi jo dejansko opravljal ♪
  14.      tituláren  -rna -o prid. (ȃ) knjiž. ki ima določen naslov, naziv: titularni svétnik ♦ jur. titularni konzul častni konzul; rel. titularni škof naslovni škof ♪
  15.      titulatúra  -e ž (ȗ) knjiž. polni uradni naslov, naziv: dolge titulature nekaterih kraljev ♪
  16.      titulírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. v nagovoru, ogovoru uporabiti naslov; ogovoriti, nasloviti: titulirali so ga (s) tovariš profesor titulíran -a -o: bil je tituliran z doktorjem ∙ knjiž. proslave so se udeležili tudi visoko titulirani možje možje z visokimi naslovi ♪
  17.      tízianski  -a -o [tici-] prid. (ȋ) tak kot pri Tizianu: tizianske barve tíziansko prisl.: tiziansko rdeči lasje ♪
  18.      tjà  prisl. (ȁ) 1. izraža viden, od govorečega razmeroma oddaljen kraj, prostor kot cilj premikanja, dejanja, na katerega se usmerja pozornost koga: poglejte, tja bomo šli; tu ni prostora, tja položi / kam naj sede? Tja na klop; tja gor splezaj / teci do tja in nazaj 2. izraža iz položaja znan kraj, prostor kot cilj premikanja, dejanja, na katerem se govoreči ne nahaja: ne hodi tja, tam je nevarno; kako si prišel tja / plašč spravi tja, kjer je bil prej; na počitnice bomo šli tja kot lani / ekspr. naši ljudje so odhajali tja v Ameriko 3. izraža iz sobesedila znan kraj, prostor kot cilj premikanja, dejanja, na katerem se govoreči ne nahaja: kraj je turistično zanimiv, zato hodi tja veliko ljudi; hišo so zgradili že lani, vendar se tja še niso vselili / v knjigi so tudi take fotografije, ki ne spadajo tja; šola ima stroga merila, zato ga tja niso sprejeli 4. izraža smer premikanja, dejanja stran od govorečega: veter nosi dim tja; tja se obrni, poglej / letalo je poletelo tja proti hribom; nevihta je odhrumela tja čez; ne vem, kam gre, tja dol se je odpeljal / voda se je razlila tja po dolini; ravnina sega daleč tja na sever // izraža mejo dogajanja, nahajanja, ki je stran od govorečega ali izhodišča: ledenik je v tem času napredoval tja do doline; vpliv morja sega tja do Alp; gozd se razprostira tja do obzorja; razgled je tu lep, vidi se tja do morja / naši ljudje so hodili peš tja do Španije 5. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža približnost določitve meje trajanja: izjavil je, da bo tekmoval tja do tridesetega leta / vrnil se bo tja na pomlad // poudarja visoko mejo trajanja: ni mogel zaspati tja do jutra; pouk traja tja do dveh in otroci so utrujeni; pogovarjali smo se ves dan, tja pozno v noč 6. v zvezi s sem izraža, da se kaj premika od izhodišča do določene točke, kraja in nazaj: majati kol sem in tja; nihati sem in tja / ladja vozi tja in nazaj // izraža, da se kaj premika v različne smeri: pogledoval je zdaj sem, zdaj tja / tekali so sem in tja semintja 7. ekspr., v zvezi sem — tja izraža pozornost, skrb za koga: vsi so se vrteli okrog nje: gospodična sem, gospodična tja; kar naprej si je prizadevala: mož sem, mož tja 8. ekspr., v zvezi tja in tja, tja pa tja izraža cilj premikanja, dejanja, ki je znan, a se noče, ne more imenovati: brigada gre ob tej uri tja in tja ● ekspr. beseda sem, beseda tja, in prišlo je do pretepa zaradi prerekanja je prišlo do pretepa; ekspr. jeza sem, jeza tja, to bi ji moral povedati čeprav se bo morda jezila; sem in tja, sem pa tja se zgodi kaj zanimivega semintja, sempatja; živeti tja v (en) dan tjav(en)dan; ekspr. govoriti tja v tri dni brez smisla, neumnosti; ekspr. tavati, živeti tja v tri dni brez cilja, smisla; sam.: ekspr. po dolgem sem tja je končno umaknil pritožbo po dolgem omahovanju, pomišljanju; prim. semintja, sempatja, semtertja, tjavdan, tjavendan ♪
  19.      tjá  in tjà medm. (ȃ; ȁ) 1. izraža obotavljanje, pomislek, dvom: tja, pa ti tvoji prijatelji // izraža (zadržano) pritrjevanje: tja, tudi jaz bi rad to videl 2. izraža začudenje, neodobravanje: tja, tja, tja, kako je mladina danes razposajena ♪
  20.      tjàle  prisl. (ȁ) ekspr. tja: poglej tjale; stopi tjale k oknu / tjale gor je šel / prišel bo tjale okoli novega leta ♪
  21.      tjúlenj  -lnja tudi -a m (ū) morski sesalec z gosto dlako, vretenastim telesom in nogami, spremenjenimi v plavuti: tjulnji, mroži in kiti / lov na tjulnje ♦ zool. navadni tjulenj z okroglo glavo in temnimi lisami na hrbtni strani, Phoca vitulina ♪
  22.      tk  [tǝ̀k] medm. (ǝ̏) posnema glas pri (rahlem) udarcu: tk tk tk, je potrkalo na vrata; tipkal je počasi: tk, tk, tk / vrabček je stekel po okenski polički: tk tk tk ♪
  23.      tkálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor se poklicno ukvarja s tkanjem: njegov ded je bil tkalec; tkalec preprog; predilec in tkalec / ročni, strojni tkalec / tkalec žice ◊ zool. tkalci v Afriki, Indiji, Avstraliji živeče ptice, ki spletajo vrečasta gnezda, Ploceidae; družni tkalec ščinkavcu podobna tropska ptica pevka, ki gnezdi v skupini, Philetairus socius ♪
  24.      tkálka  -e [u̯k in lk] ž (ȃ) ženska, ki se poklicno ukvarja s tkanjem: izurjena tkalka ♪
  25.      tkálnica  -e ž (ȃ) delavnica, obrat za tkanje: tkalnica svile; predilnica in tkalnica ♪

   78.586 78.611 78.636 78.661 78.686 78.711 78.736 78.761 78.786 78.811  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA