Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (78.636-78.660)


  1.      tipkopís  -a m (ȋ) s pisalnim strojem napisano besedilo: listati po tipkopisu; tipkopis zapisnika; rokopis in tipkopis // besedilo, zlasti leposlovno, znanstveno, ki se predloži za objavo, tiskanje: popraviti, pregledati tipkopis pred oddajo v tiskarno ♪
  2.      tipográf  -a m (ȃ) knjiž. knjigotiskar: tipografi in knjigovezi ♪
  3.      tipografíja  -e ž (ȋ) 1. oblikovanost, oblika zlasti črk, natisnjenega besedila: določiti, izbrati tipografijo; lepa, okusna tipografija 2. knjiž. tiskarstvo: začetki kitajske tipografije ◊ tisk. tiskanje s tipami ♪
  4.      tipográfski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na tipografijo: velikost črk in drugi tipografski podatki; tipografsko oblikovanje ♦ lit. tipografska poezija poezija, ki se izraža z likovno podobo tiskarskih znakov in njihove razporeditve; tisk. tipografska mera enota za merjenje velikosti črk, širine vrst, medvrstne razdalje; tipografsko merilo kovinsko ravnilo z označenimi tipografskimi in dolžinskimi enotami tipográfsko prisl.: tipografsko lepo oblikovan plakat ♪
  5.      tipologíja  -e ž (ȋ) 1. ureditev, uvrstitev v tipe: ta tipologija je zelo sistematična; razprava zavrača razne tipologije romana; obstaja več tipologij družbenih skupin 2. postopek, po katerem se kaj uvršča v določen tip: izpopolniti tipologijo; uporabljati različne tipologije; urediti kaj po določeni tipologiji ♪
  6.      tipolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na tipologijo: tipološke raziskave literature; tipološke značilnosti slovenske književnosti / tipološka ureditev izkopanin tipolóško prisl.: kip je tipološko in stilno zanimiv ♪
  7.      típski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tip: tipsko pohištvo / tipska izvedba stroja; gradnja objektov je tipska / tipske skupine; tipske značilnosti ◊ teh. tipska oznaka kratica, dodana k imenu proizvoda típsko prisl.: tipsko opredeliti kaj ♪
  8.      típtòp  in típ tòp prid. neskl. (ȋ-ȍ) pog. izvrsten, odličen: ona je tiptop pevka / krpa je tiptop // prvovrsten, brezhiben: postrežba je bila tiptop; kupuje samo tiptop blago; prisl.: imeli smo se tiptop ♪
  9.      tír  -a m (ȋ) 1. tirnice, pritrjene v dveh vzporednih črtah na prage: za betonsko ograjo so tekli tiri; polagati tire; iti čez tire; proga z dvema tiroma; ekspr. vlak je skočil s tira (se) je iztiril; tiri za nakladanje in razkladanje; različne širine tirov / tir je prost, zaprt, zaseden; vlak stoji na tretjem tiru / glavni, izvozni tir; industrijski tir ki povezuje industrijske objekte s tiri za splošni promet / voda je zalila rudniške tire; tramvajski, železniški tir 2. posebno oblikovan nosilec, po katerem kaj drsi, se premika: polizdelke prevažajo po tiru pod stropom; karnise z drsnimi tiri 3. krivulja, ki jo opiše telo pri gibanju: izračunati tir; krožiti po tiru; tir izstrelka, planeta, satelita / spremeniti tir vesoljske rakete; izstreliti na tir 4. nar. sled, ki jo zapustijo kolesa vozila, smuči, sani: prvi smučar je naredil tir / v ilovnatih tirih kolovoza je stala voda kolesnicah // gaz: takoj zjutraj so naredili tir do hleva 5. ekspr., s predlogom ustaljen način življenja, delovanja: ti dogodki so jih vrgli iz tira; vživeti se v vsakdanji tir družinskega življenja ● ekspr. ta misel ga meče iz tira ga vznemirja, razburja; publ. promet je s tirov prešel na ceste z železnice; ekspr. obrniti pogovor na drug tir na drugo snov; ekspr. življenje se vrača v normalni tir postaja mirno, urejeno; ekspr. s tem so to vprašanje znova potisnili na slepi, stranski tir ga nehali reševati, obravnavati; publ. pogovori so zašli na slepi tir se na enak način ne morejo nadaljevati; ekspr. postaviti koga na stranski tir odvzeti mu vodilno vlogo, mesto ◊ astr. Zemljin tir; lov. tir enkratna vidna sled, ki jo zapusti žival v snegu, blatu, travi pri hoji, teku; žel. normalni s 1.435 mm, ozki s 670 mm, široki tir z več kot 1.435 mm razdalje med notranjima robovoma tirnic; odstavni tir; os tira sredina med tirnicama ♪
  10.      tiráda  -e ž (ȃ) knjiž. dolg, vznesen in vsebinsko prazen govor ali del besedila: neprijetno je poslušati take tirade; besedilo je polno poučnih tirad ♦ gled. dolg, vznesen govor igralca v tragediji ali drami ♪
  11.      tirálica  -e ž (ȃ) jur. navadno javno razglašena zahteva pristojnega organa, naj organi odkrivanja in pregona primejo storilca kaznivega dejanja ali pobeglega obsojenca: izdati, preklicati tiralico; za njim so razpisali tiralico / centralna tiralica za vso državo; lokalna, mednarodna tiralica ♪
  12.      tirán  -a m (ȃ) 1. zgod., pri starih Grkih mestni knez, ki vlada brez zakonskih omejitev: bil je strateg in tiran 2. ekspr. oblastnik, ki ima neomejeno, samovoljno oblast; samodržec, trinog: upreti se tiranu; vladar tiran // kdor oblastno, brezobzirno vsiljuje komu svojo voljo: oče je bil tiran ♪
  13.      tiraníja  -e ž (ȋ) 1. zgod., pri starih Grkih politična ureditev, v kateri vlada mestni knez brez zakonskih omejitev: uvesti tiranijo 2. ekspr. neomejena, samovoljna oblast enega človeka ali majhne skupine: osvoboditi se tiranije / fašistična tiranija; oblike politične tiranije // odnos, za katerega je značilno oblastno, brezobzirno vsiljevanje svoje volje komu: v družini je vladala tiranija; uprl se je ženini tiraniji / duhovna tiranija ♪
  14.      tirániti  -im nedov. (á ȃ) knjiž. oblastno, brezobzirno vsiljevati komu svojo voljo: tiraniti in terorizirati ♪
  15.      tiranizírati  -am nedov. (ȋ) ekspr. oblastno, brezobzirno vsiljevati komu svojo voljo: tiranizirati družino, podrejene ♪
  16.      tiránka  -e ž (ȃ) ženska oblika od tiran: vladarica tiranka / tiranka svojega očeta ♪
  17.      tiránski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na tirane ali tiranstvo: reševati tiranske zadeve / tiranski vladar; tiranska oblast / postajala je vse bolj tiranska / tiranski odnosi v družini / tiranska volja tiránsko prisl.: vede se preveč tiransko ♪
  18.      tírati  -am nedov. (ȋ) star. gnati: valovi so tirali čoln proti otoku / na sejem je tiral par volov / tirati koga pred sodnika / sebe in ženo pri delu preveč tira; delo sámo ga tira / stiska ga je tirala v obup, smrt ∙ star. tirati stvar do skrajnosti zelo pretiravati tíran -a -o: klici v smrt tiranih ljudi ♪
  19.      tiráža  -e ž (ȃ) knjiž., navadno s prilastkom celotno število izvodov ene izdaje kakega tiskanega dela, publikacije; naklada: povečevati tiražo časopisa ♪
  20.      tíren  -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tir 1: tirni zaključek; tirna širina / tirni vijak; tirne naprave; tirna in cestna vozila / tirni avtobus motorni vlak, ki obstaja iz enega vagona ♦ teh. tirna spuščalka; žel. tirni trak druga za drugo položene in na prage pritrjene tirnice ♪
  21.      tiríšče  -a s (í) prostor, kjer so tiri: tirišče tovorne postaje ♪
  22.      tírje  -a s (ȋ) več tirov, tiri: vzdrževati tirje / železniško tirje ♪
  23.      tírnica  -e ž (ȋ) 1. posebno oblikovan podolgovat jeklen nosilec, ki se uporablja za izdelavo zlasti železniških tirov: položiti, zamenjati tirnice; pritrjevati tirnice na železniške prage // taki nosilci, položeni drug za drugim navadno v dveh vzporednih črtah, da po njih tečejo kolesa vozil: lokomotiva je osvetljevala tirnici; kolesa udarjajo ob tirnice; ta vlak naj bi vozil po eni tirnici; razdalja med tirnicama / tramvajske, železniške tirnice 2. posebno oblikovan nosilec, po katerem kaj drsi, se premika: namestiti tirnice za zavese; tirnice predalov / kamera drsi po tirnicah 3. tir okoli osrednjega nebesnega telesa pod vplivom gravitacije: doseči Lunino tirnico; izstreliti satelit na tirnico 4. nav. mn., ekspr., s predlogom ustaljen način življenja, delovanja: življenje se vrača v stare tirnice; prodaja teče po starih tirnicah ◊ elektr., žel. kontaktna tirnica vodnik voznega voda v obliki kovinske tirnice; strojn. žerjavna tirnica; žel. varnostna tirnica ki je položena ob notranji strani tirnic na mostovih, da zadrži iztirjeno vozilo blizu osi tira; vodilna tirnica ki preprečuje iztirjenje vozila v ostrih lokih in na kretnicah; glava tirnice zgornji, odebeljeni del tirnice; noga tirnice del tirnice, s katerim se ta pritrjuje na podlago ♪
  24.      tírničen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tirnica 1: tirnični stik / tirnična vozila ♦ žel. tirnična glava zgornji, odebeljeni del tirnice ♪
  25.      tírniški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tirnica 1: tirniška dolžina / tirniška vozila ♪

   78.511 78.536 78.561 78.586 78.611 78.636 78.661 78.686 78.711 78.736  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA