Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (78.586-78.610)



  1.      tílbury  in tílberi -ja [prva oblika tilberi] m () nekdaj lahka kočija na dveh kolesih, navadno s streho, ki se da zložiti nazaj: voziti se v tilburyju
  2.      tílda  -e ž () tisk. grafično znamenje v obliki ležeče vijuge zlasti za označevanje palatalnega izgovora n v španskem jeziku: v besedi señor je nad n tilda ♦ lingv. grafično znamenje v obliki ležeče vijuge za označevanje neizpisane besede, enote, obravnavane v slovarju, vijuga
  3.      tílnik  -a [tudi n] m () zadnji del vratu: lasje mu segajo daleč na tilnik; zavezati si ruto na tilniku; zabolelo ga je v tilniku; močen, ekspr. bikovski tilnik; zagorel tilnik; otrpnjenje tilnika / pri padcu si je zlomil tilnik ∙ ekspr. skloniti, upogniti tilnik pred kom ukloniti se, vdati se; podrediti se; ekspr. upogniti, zlomiti komu tilnik pripraviti ga do tega, da zataji svoje prepričanje; narediti ga pokornega, ponižnega; knjiž. sedeti komu na tilniku sedeti komu na vratu
  4.      tim  in team -a [tím] m () knjiž. 1. skupina ljudi, ki opravlja skupno delo, delovna skupina: izbrati tim za določeno nalogo; uspešen, velik tim; člani tima / strokovni, zdravniški tim / delati v timu 2. skupina športnikov, ki nastopa na isti strani v športni igri; moštvo: kateri tim je zmagal; sestaviti tim; trener tima / košarkarski, odbojkarski tim
  5.      timbre  -a [têmbr] m (ē) knjiž. barva: spoznati glas po žametnem timbru / pesniška zbirka ima slovenski timbre izrazite slovenske poteze, značilnostimuz. lastnost tona, odvisna od števila in jakosti alikvotnih tonov; barva tona
  6.      time-out  tudi time out -a [tájmát] m (-) šport., pri košarki, odbojki krajša prekinitev igre na zahtevo trenerja, kapetana moštva, minuta odmora: trener se med time-outom posvetuje z igralci
  7.      tímijan  -a m () vrtna zdravilna ali začimbna rastlina s sivo zelenimi dlakavimi listi in drobnimi rožnatimi cveti: gojiti timijan / dodati omaki timijan ♦ bot. močno dišeča zelnata ali delno olesenela rastlina z drobnimi listi; materina dušica
  8.      tímpan  -a m () nav. mn., muz. glasbilo v obliki kotla, ki ima čez odprtino napeto kožo; pavka: udarjati na timpane; skladba za godalni orkester in timpane
  9.      timpaníst  -a m () muz. pavkist: timpanist v orkestru
  10.      tímpanon  -a m () um. 1. trikotni zaključek na pročelju in začelju antičnega svetišča: arhitrav in timpanon 2. ploskev med preklado in lokom nad portalom, nadvratno čelo: timpanon gotskega portala; timpanon z reliefi
  11.      timski  tudi teamski -a -o [tímski] prid. () nanašajoč se na tim: timsko vodenje / timske raziskave; timsko delo / timski igralci
  12.      timskost  tudi teamskost -i [tímskost] ž () knjiž. lastnost, značilnost timskega: timskost dela / šport zahteva timskost
  13.      tín  -a m () grad. pomol iz hišnega zidu, na vseh straneh obzidan; izzidek: tridelno okno v tinu
  14.      tín  medm. () posnema glas zvončka, zvonjenje: tin, tin, tin, pozvanjajo zvončki
  15.      tíngeltángel  -gla [-gǝl-] m (-á) ekspr. 1. zvonjenje, pozvanjanje: v daljavi je bilo slišati tingeltangel 2. lahkotna glasba: kdo bo poslušal ta tingeltangel 3. lahkotna, preprosta predstava: jeziti se na tiste, ki so uprizorili ta tingeltangel / hoditi v tingeltangel zabaviščni lokal s takimi predstavami 4. živahno, hrupno dogajanje: opazovati velesejemski tingeltangel
  16.      tingírati  -am nedov. in dov. () knjiž. barvati: tingirati les / tingirati kipec z zlatom zlatiti tingíran -a -o: rdečkasto tingirana rudnina
  17.      tínjati  -am nedov. () zastar. tleti: ogenj komaj še tinja / v srcu ji tinja sovraštvo
  18.      tìnk  in tínk medm. (; ) posnema glas pri udarcu po steklu, zvonjenju: tink, tink, tonk, je bilo slišati kravje zvonce; tink, tink, so zazvenele šipe
  19.      tínkati  -am nedov. () dajati glas tink: v daljavi tinka zvon
  20.      tínka tónka  medm. (-ọ̑) posnema glasove pri udarjanju: tinka tonka, tinka tonka, kujejo kovači
  21.      tinktúra  -e ž () farm. alkoholna raztopina zdravilnih snovi: pripraviti tinkturo; mazati se s tinkturo / jodova, opijeva tinktura ♦ kem. lakmusova tinktura vodna raztopina lakmusa
  22.      tínta  -e ž () pog. črnilo: tinta obledi; izdelovati tinto; pisati, umazati se s tinto; črn kot tinta / modra, rdeča, zelena tinta; nevidna tinta nevidno črnilo; suha tinta kemično črniloekspr. mazati si prste s tinto hoditi v šolo; ukvarjati se s pisateljevanjem; delati v pisarni
  23.      tíntar  -ja m () slabš. pisarniški delavec, pisar: vesten tintar
  24.      tíntast  -a -o prid. () pog. podoben črnilu: tintasto vino / tintasta barva
  25.      tínten  -tna -o prid. () pog. črnilen: tintni madeži ∙ tintni svinčnik svinčnik z vložkom, ki vsebuje vodotopno barvilo vijoličaste barve

   78.461 78.486 78.511 78.536 78.561 78.586 78.611 78.636 78.661 78.686  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA