Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
v (77.586-77.610) 
- šúnd -a m (ȗ) nav. slabš. delo brez umetniške vrednosti: brati, prodajati šund; filmski, literarni šund; neskl. pril.: šund literatura ♪
- šúnder -dra m (ú) nižje pog. hrup, trušč: v sobi je nastal šunder; ne delajte takega šundra ♪
- šúnka -e ž (ȗ) pog. gnjat: na kavljih visijo krače in šunke / kuhana šunka ♦ gastr. prešana šunka kuhana, v modelu stisnjena gnjat brez kosti ♪
- šúnkarica -e ž (ȗ) gastr. salama z nadevom iz koščkov svinjskega stegna in slanine: posebna salama in šunkarica ♪
- šúnkin -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na šunko: pes je glodal veliko šunkino kost / šunkin nadev ♪
- šúntar -ja m (ū) nižje pog. hujskač: bil je prepirljivec in šuntar ♪
- šúntati -am nedov. (ú) nižje pog. hujskati: šuntala je moža proti sosedom ♪
- šúp -a m (ȗ) zastar. (prisilni) odgon: v zaporu je čakal na šup / v šupu je bilo deset političnih osumljencev v skupini, namenjeni za (prisilni) odgon ♪
- šúpa -e ž (ū) pog. lopa, kolnica: spraviti voz pod šupo; lesena šupa / šupa za listje listnjak ♪
- šúpelj -plja -e prid. (ú) zastar. votel: šuplje drevo / šuplja repa puhla ♪
- šupljína -e ž (í) zastar. votlina: padel je v šupljino / nosna šupljina ♪
- šús -a m (ȗ) 1. nižje pog. izstrelitev krogle, naboja; strel: šus v glavo, nogo / šus ga je samo oplazil 2. žarg. negativna ocena (v šoli): dati, dobiti šus; ima dva šusa 3. nižje pog. nepremišljen, neuglajen človek: kako moreš biti tak šus ● žarg., šport. peljal je šus spustil se je naravnost po strmini navzdol ♪
- šustéti -ím nedov. (ẹ́ í) šušteti: listje šusti v vetru ♪
- šúšlja -e ž (ȗ) lov. piščalka za klicanje gozdnih jerebov: klicati s šušljo ♪
- šušljánje -a s (ȃ) glagolnik od šušljati: šušljanje o njegovi preteklosti / šušljanje suhega listja ♪
- šušljáti -ám nedov. (á ȃ) 1. nav. 3. os., ekspr. skrivaj govoriti, pripovedovati, zlasti kaj neprijetnega: ljudje že nekaj šušljajo; šušljali so si, da je poneverjal; brezoseb. o njem se je marsikaj šušljalo // redko šepetati: šušljati komu na uho 2. izgovarjati glasove č, ž, š namesto c, z, s; šešljati: kadar se razburi, močno šušlja 3. ekspr. šumeti, šelesteti: v vrhovih dreves je šušljal veter / listi papirja so šušljali šušljajóč -a -e: šušljajoči glasovi ♪
- šušmár -ja m (á) nav. slabš. 1. kdor nestrokovno, površno opravlja kako delo: ni dramatik, ampak navaden šušmar; pri tem delu se je pokazal kot pravi šušmar 2. kdor opravlja navadno obrtniška dela brez dovoljenja: hišo je gradil s šušmarji; obrtniki in šušmarji ♪
- šušmáriti -im nedov. (á ȃ) nav. slabš. 1. nestrokovno, površno opravljati kako delo: šušmaril je v pravdnih zadevah 2. opravljati navadno obrtniška dela brez dovoljenja: po delu v avtomehanični delavnici tudi šušmari ♪
- šušmárjenje -a s (á) glagolnik od šušmariti: tako pisanje je šušmarjenje / preprečevati šušmarjenje ♪
- šušmárka -e ž (á) ženska oblika od šušmar: šušmarka je, ne pa umetnica / šušmarki so prepovedali delo ♪
- šušmárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na šušmarje ali šušmarstvo: šušmarsko pisanje, zdravljenje / šušmarski prevod / s šušmarskim delom dobro zasluži šušmársko prisl.: naloge se je lotil prav šušmarsko ♪
- šušnjáti -ám nedov. (á ȃ) redko izgovarjati glasove č, ž, š namesto c, z, s; šešljati: otrok šušnja ♪
- šúštar -ja m (ȗ) 1. nižje pog. čevljar: učiti se za šuštarja 2. nar. žuželka z enim parom rdeče-črnih kril; rdeči škratec: na deblu lipe je bila gruča šuštarjev ● žarg., igr. biti šuštar pri nekaterih igrah s kartami igralec, ki pri igri ne doseže nobene točke, zmage ♪
- šúštarski -a -o prid. (ȗ) nižje pog. čevljarski: šuštarski stolček ♦ etn. šuštarska polka polka, pri kateri se v prvem delu posnema delo čevljarja; tur. šuštarski dan tradicionalna zabavna prireditev s čevljarskim sejmom v Tržiču ♪
- šuštênje -a s (é) glagolnik od šušteti: šuštenje vetra; lahno šuštenje listja / šuštenje papirja, svilene obleke ♪
77.461 77.486 77.511 77.536 77.561 77.586 77.611 77.636 77.661 77.686 
