Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (77.361-77.385)



  1.      štíbla  -e ž () nižje pog. steblo: porezati štible; suha štibla / krompirjeve štible
  2.      štíbra  -e ž () 1. v fevdalizmu podložniška denarna dajatev zemljiškemu gospodu: kmetje so plačevali visoke štibre in druge dajatve 2. star. davek: plačevati štibro
  3.      štífta  -e ž () star. ustanova, zlasti cerkev, samostan: svoje premoženje je namenil za štifto / Nova Štifta pri Ribnici
  4.      štíftar  -ja m () zlasti v 16. stoletju pripadnik verske sekte, ki se zavzema za ustanavljanje cerkev, samostanov in med zamaknjenjem pleše, skače: preganjanje štiftarjev
  5.      štìh  štíha m ( í) 1. nižje pog. vbod (pri šivanju, vezenju): delati neenakomerne, velike štihe 2. žarg., igr. skupek kart, ki jih vsak igralec po enkrat izigra in jih vzame igralec z najmočnejšo karto; vzetek: prvi štih bo moj; nima še niti enega štiha
  6.      štíharica  -e ž () pog. lopata s koničastim ali ravnim listom za rezanje in obračanje zemlje; rezača: motika in štiharica / lopata štiharica
  7.      štíhati  -am nedov. (í) pog. z lopato rezati in obračati zemljo: vse popoldne je štihal na vrtu; štihati in grabiti; prim. lopatiti
  8.      štíja  medm. () nar., klic volu nazaj: štija, štija, je kričal
  9.      štíkati  -am nedov. (í) nižje pog. vesti vezem: sestra rada štika; štikati s prejico, z volno štíkan -a -o: obleka s štikanim ovratnikom
  10.      štílarica  tudi štílerica -e ž () žarg., voj. ročna bomba nemške izdelave z držajem: vreči štilarico
  11.      štíma  -e ž (í) nižje pog. glas: imeti nizko, visoko štimo / ta pa ima štimo glasno govori; lepo poje
  12.      štimánost  -i ž (á) star. domišljavost, prevzetnost: njegova štimanost jo je zelo motila
  13.      štímati  -am nedov. () nižje pog. pripravljati: štimati otroke za v šolo / v kuhinji je štimala večerjo ∙ nižje pog. kaj pa štimaš urejuješ, pripravljaš; nižje pog. tu nekaj ne štima ni v redu, se ne ujema štímati se 1. živeti, imeti se: kako se kaj štimate 2. lepo, skrbno se oblačiti: kako se ta ženska štima
  14.      štimáti  -ám nedov.) star. ceniti: vprašaj ga, koliko štima konja / tega človeka vsi štimajo; zelo visoko se štima ∙ star. že dolgo štima sosedovo hčer ima rad, ljubi; star. jaz štimam, da ni pošten mislim štimáti se biti domišljav, prevzeten: kaj se pa tako štimaš štimán -a -o: ne bodi tako štiman; glej ga, kako je štiman; prisl.: štimano se držati, hoditi
  15.      štímunga  -e ž (í) pog. razpoloženje, ozračje: slaba novica je pokvarila praznično, veselo štimungo / v vsaki družbi je znal ustvariti štimungo dobro razpoloženje / s to tehniko je slikarju uspelo doseči tipično spomladansko štimungo; otožna štimunga drame, pesmi občutje
  16.      štipéndij  -a m (ẹ́) 1. zastar. štipendija: prositi za štipendij 2. nekdaj sklad za pomoč zlasti študentom teologije: želel je, da se iz njegove zapuščine ustanovi več štipendijev / deželni, knežji štipendij ● Trubar je želel svojim rojakom zagotoviti mesto v štipendiju nekdaj v ustanovi, ki omogoča bivanje in daje oskrbo tistim študentom, ki jim je odobrena štipendijarel. (mašni) štipendij honorar za mašo, ki naj jo opravi duhovnik po plačnikovem namenu
  17.      štipéndija  -e ž (ẹ́) denarna pomoč, ki jo daje kaka ustanova, skupnost za šolanje, strokovno izpopolnjevanje: dati, odobriti komu štipendijo; imeti nizko štipendijo; zaprositi za štipendijo; prošnja, razpis za štipendijo / sklad za štipendije sklad za štipendiranje / kadrovska štipendija ki jo daje delovna organizacija za šolanje delavcev za svoje potrebe
  18.      štipendíjski  in štipéndijski -a -o prid. (; ẹ́) nanašajoč se na štipendijo ali štipendiranje: štipendijska vsota se je povečala / štipendijska pogodba; dogovoriti se za spremembe štipendijske politike; štipendijsko razmerje
  19.      štipendíranje  -a s () glagolnik od štipendirati: štipendiranje mladih nadarjenih matematikov / s pravilnim sistemom štipendiranja odpravljati socialne razlike med študenti / sklad za štipendiranje
  20.      štipendírati  -am nedov. in dov. () dajati štipendijo: štipendirati nadarjene dijake / ta delovna organizacija štipendira več gozdarjev
  21.      štipendíst  -a m () kdor dobiva štipendijo: delovna organizacija bo zaposlila le svoje štipendiste; štipendist kemijskega inštituta; obveznosti štipendistov
  22.      štipendístka  -e ž () ženska oblika od štipendist: štipendistka Kidričevega sklada
  23.      štipendítor  -ja m () ustanova, skupnost, ki daje štipendijo: pogodba med štipendistom in štipenditorjem
  24.      štirák  -a m (á) nekdaj avstrijski novec za štiri krajcarje: odprl je mošnjo in mu dal dva štiraka
  25.      štiri...  ali štíri... in štiri... prvi del zloženk () 1. nanašajoč se na število štiri: štiridelen, štiridneven, štiriglasje, štirikolesen 2. za štiri večji od vsote desetic, na katere se nanaša: štiriindvajset

   77.236 77.261 77.286 77.311 77.336 77.361 77.386 77.411 77.436 77.461  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA