Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (77.336-77.360)



  1.      štékanje  -a s (ẹ̄) lingv. dodajanje glasu š pred kazalnimi zaimki in prislovi, ki se začenjajo s t: štekanje v podjunskem narečju
  2.      štêkelj  -klja m (é) star. 1. tečaj: sneti vrata s štekljev 2. železna konica na palici: med hojo je s štekljem udarjal ob kamenje na poti ● nar. šteklji na njivi strnišče
  3.      štekljáč  -a m (á) star. rokovnjač: štekljač je ukradel z dvorišča kokoš
  4.      štekljáča  -e ž (á) star. palica z železno konico na enem koncu: pri hoji se je opiral na grčavo štekljačo; pastir je s štekljačo zganjal ovce v stajo
  5.      štekljáčar  -ja m () star. rokovnjač: ni hodil po samotnih poteh, ker se je bal štekljačarjev
  6.      štekljáti  -ám nedov.) agr. odstranjevati osine pri ječmenovem zrnju: nekatere mlatilnice so tudi štekljale
  7.      štemáti  -ám [tǝm] nedov.) star. ceniti: že od nekdaj ga je zelo štemal ∙ star. naj vedo, da jo štemam imam rad, ljubim štemáti se biti domišljav, prevzeten: nikar se tako ne štemaj zaradi tega štemán -a -o: kako je ta človek šteman; prisl.: štemano se držati
  8.      štempíhar  -ja m () star. zelo močen človek: takle štempihar jih bo že ugnal
  9.      štempljáti  -ám dov. in nedov.) nižje pog. žigosati: štempljati dokument
  10.      šténga  -e ž (ẹ̑) nižje pog. stopnica: izklesati štenge v skale; na vsaki štengi je postal in počival; treba je popraviti nekaj šteng / štenge vodijo na podstrešje, v klet; pometati štenge
  11.      štenkáriti  -im nedov.) nižje pog. zbadati, negodovati: ne marajo ga, ker rad štenkari
  12.      štépa  -e ž (ẹ́) nižje pog. (okrasni) šiv: poživiti obleko s štepami; ovratnik s štepo
  13.      štépati  -am nedov. (ẹ́) nižje pog. šivati s šivalnim strojem: enakomerno, hitro štepati; krojiti in štepati / čevljar štepa gornje usnje na podplat ga prišiva s šivalnim strojem // delati (okrasni) šiv, (okrasne) šive, zlasti s šivalnim strojem: štepati obrobo na ovratniku; štepati s svilo
  14.      štêpih  -íha m (é í) nar. srednještajersko vodnjak (s talno vodo): zajeti vodo iz štepiha; korito pri štepihu
  15.      štéra  -e ž (ẹ́) nekdaj delo obrtnika na domu, navadno čevljarja, krojača, šivilje: takrat je bila v navadi štera / hoditi, priti v štero; pri sosedovih imajo čevljarja v šteri
  16.      štêrling  -a m () navadno v zvezi funt šterling denarna enota Velike Britanije; funt: plačati v funtih šterlingih / zlati funti šterlingi
  17.      štêrlinški  -a -o prid. () nanašajoč se na funt šterling: šterlinška valuta / države šterlinškega območja nekdaj države, v katerih se uporablja za mednarodna plačila denarna enota Velike Britanije funt
  18.      štérna  tudi štírna -e ž (ẹ̑; ) nižje pog. vodnjak: na dvorišču so imeli cementno šterno; studenčnica in voda iz šterne; fant je zabit kot šterna zelo
  19.      štérnica  tudi štírnica -e ž (ẹ̑; ) etn., v zvezi v šternico gledati otroška igra, pri kateri igralec z robcem udari enega izmed v krogu stoječih igralcev, ta pa ga mora potem skušati uloviti
  20.      štéti  štéjem nedov. (ẹ́ ẹ̑) 1. imenovati števila po vrsti: otrok že zna šteti; šteti od ena do sto; šteti na prste 2. ugotavljati število česa: šteti drevesa na vrtu; volilna komisija je štela glasove; šteti hiše ob cesti; štel je, koliko dni je še do novega leta; odzdaj se bo vse blago štelo, da ne bo goljufije preštevalo; trikrat so se šteli, če so vsi / vojna leta se mu za pokojnino štejejo dvojno / šteti denar 3. s števnikom ali z izrazom količine izraža, da so pri osebku sestavine, deli v takem številu, kot ga nakazuje števnik ali izraz količine: garnitura šteje več elementov; njegova knjižnica je štela več tisoč knjig; mesto šteje sto tisoč prebivalcev; odbor šteje petnajst ljudi 4. upoštevati pri štetju, številu česa: ali mene ne boste šteli zraven; če ne štejem tebe, nas bo devet // upoštevati, obravnavati v kaki celoti: pri ceni šteti zraven tudi delo in prevoz / ta opravila štejemo v redno zaposlitev; vsak tek posebej se šteje v končni vrstni red 5. z ocenitvijo vrednosti, značilnosti uvrščati: marsikdo bi se rad štel k umetnikom; šteti koga med slavne osebnosti; štel se je med njegove prijatelje / kite štejemo k sesalcem / z oslabljenim pomenom: štejejo ga k dobrim delavcem je dober delavec; star. srečnega se štejem, da sem vas spoznal srečen sem // knjiž. spadati, soditi: k domačiji šteje tudi hlev; ljubezenski prizori štejejo med priljubljene pisateljeve motive; določiti, kaj šteje v redno delo; ta država šteje v skupino gospodarsko nerazvitih 6. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom, v zvezi z za izraža omejitev lastnosti, značilnosti na stališče osebka; imeti: tako ravnanje štejem za napačno, žaljivo; štel jo je za zelo srečno; to mestno zemljišče se šteje za urejeno / sestri sta svojega brata šteli za nasprotnika; ne šteje ga več za sina; štel se je za Slovenca; to dejanje se je štelo za upor ● ekspr. šteje samo dokaz, drugo ne upošteva se; ekspr. njegovi romani (nekaj) štejejo so pomembni, dobri; v takih razmerah noben predpis več ne šteje ne velja; ekspr. že štejem dneve do počitnic nestrpno čakam počitnice; ekspr. gospodar ji je štel grižljaje pazil, da ne bi veliko pojedla; ekspr. šteti komu kosti zelo ga pretepati, tepsti; knjiž. dekle šteje dvajset let je staro; šteti komu kaj v dobro, v zlo, za slabo upoštevati, da je kdo kaj dobrega, zlega, slabega naredil; šteli so, da smo si v sorodu imeli so nas za sorodnike; drži se, kot da ne zna do pet šteti nevedno, naivno; ekspr. tako je suha, da bi ji lahko rebra štel zelo štéti se nar. biti domišljav, prevzeten: sosed se šteje; kaj se boš štela, saj nisi nič posebnega štéti si z oslabljenim pomenom, v zvezi z v izraža priznanje velike vrednosti ali veljave: v čast si štejem, da ste prišli; v posebno prijetno dolžnost si štejem, da vas lahko pozdravim med nami; štejem si v srečo, da sem te našla / tega si ne moreš šteti v (veliko) zaslugo štét -a -o: šteti dnevi so že minili; štet je med najboljše delavce ∙ ekspr. dnevi so mu šteti kmalu bo umrl; sam.: opozarjati na značilnosti štetega
  21.      štetínec  -nca m () agr. poznojesensko jabolko rdeče ali zelene barve: obirati štetince
  22.      štétje  -a s (ẹ́) glagolnik od šteti 1, 2: otrok štetja še ne obvlada; ritmično štetje pri plesu / pri štetju se pogosto zmoti; hitro, natančno, površno štetje; štetje črk v brzojavki; štetje gumbov, izdelkov; štetje let; jutranje štetje otrok pred telovadbo preštevanje; vsota vseh štetij; označiti začetek štetja od sto nazaj / izvesti štetje prebivalstva popis / ljudsko štetje / po najnovejšem štetju ima država dvajset milijonov prebivalcev ♦ mat. dekadni način štetja // v zvezi naše štetje izraža, da se izhodiščno leto veže z nastopom krščanstva: naše štetje se razlikuje od mohamedanskega / našega štetja ali po našem štetju; leta 10 pred našim štetjem
  23.      štibál  -a m () nav. mn., star. zgornji del škornja; golenica: korobač je vtaknil za štibale; nagubani, visoki štibali // škorenj: novi štibali
  24.      štibála  -e ž () nav. mn., star. zgornji del škornja; golenica: potegniti pismo izza štibale; nosil je škornje s štibalami do kolen // škorenj: stare štibale
  25.      štíbelc  -a [bǝl] m () 1. nar. manjša soba z vhodom iz glavnega stanovanjskega prostora v kmečki hiši, navadno za spanje: otroci so spali v štibelcu; hiša in štibelc 2. pog. manjša, preprosta soba: v tem štibelcu si bo uredil delovno sobo

   77.211 77.236 77.261 77.286 77.311 77.336 77.361 77.386 77.411 77.436  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA