Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (77.311-77.335)



  1.      štajercijánski  -a -o prid. () nanašajoč se na štajercijance ali štajercijanstvo: štajercijanska stranka / štajercijansko gibanje
  2.      štájerec  -rca m () 1. vino s Štajerskega: pili so štajerca 2. pog. vlak, ki vozi na Štajersko: peljati se s štajercem
  3.      štájeriš  -a m () ljudski ples v tričetrtinskem taktu, pri katerem se plesalci vrtijo pod dvignjenimi rokami: plesati štajeriš // skladba za ta ples
  4.      štájerski  -a -o prid. () nanašajoč se na Štajerce ali Štajersko: štajerski hribi; štajerska dežela / štajerska narečja / štajerska kokoš kokoš jerebičaste, rjave ali bele barve, ki se goji zaradi jajc; štajerska vina / štajersko-koroška meja ◊ vet. štajerska pasma pasma kokoši jerebičaste, rjave ali bele barve, ki se goji zaradi jajc štájersko prisl.: govoriti (po) štajersko
  5.      štájerščina  -e ž () štajersko narečje: govoriti štajerščino; gorenjščina in štajerščina
  6.      štákora  -e ž (á) nav. mn., nar. hodulja: hoditi na štakorah
  7.      štála  -e ž (á) nižje pog. hlev: živina v štali se je oglašala / hlapec je spal na slami v štali ∙ nižje pog. njegova soba je prava štala je zelo umazana, zanemarjena
  8.      štálica  -e ž (á) nižje pog. hlevček: v štalici je imela zajce ∙ najprej štalica, potem kravica najprej je treba imeti stanovanje, materialno osnovo, potem se šele poročiti
  9.      štalínka  -e ž () nar. vzhodno svinjak: čistiti štalinko
  10.      štampíljka  -e ž () 1. priprava z gumijastim negativom določenega znaka, navadno pravokotne oblike: izdelovati štampiljke; vzeti štampiljko iz predala; štampiljka z znakom čebelice; štampiljka in blazinica 2. uradni znak z imenom organa, organizacije, z določenim besedilom kot dokaz pristnosti, verodostojnosti listine, akta: dati, odtisniti štampiljko / uradna štampiljka ● pog. planinska koča ima svojo štampiljko svoj žigadm. datumska, delovodna štampiljka
  11.      štámprl  -a m (á) nižje pog. šilce: štamprl pelinkovca
  12.      štánca  -e ž () teh. stiskalnica z vstavljenim orodjem za štancanje: štanca je počila, se je zlomila / izrezovalna, oblikovalna, rezilna štanca
  13.      štáncati  -am nedov. () teh. na stiskalnici serijsko izrezovati, obrezovati, oblikovati predmete, navadno iz pločevine: štancati sponke / štancati aluminij štáncan -a -o: štancani izdelki
  14.      štandard  življenjska raven gl. standard
  15.      štánga  -e ž () nižje pog. železna palica, drog: delati s štango luknje v zemljo; odriniti splav z dolgo štango / štanga za stepanje preprog; štanga pri moškem kolesu ● pog. držati komu štango ščititi ga, podpirati ga pri njegovem navadno negativnem delovanju, ravnanju; nar. pripeti vola k štangi k ojesu; star. kupiti štango tobaka paličico zvitega tobaka za žvečenje
  16.      štànt  štánta m ( á) 1. nižje pog. stojnica: postaviti štant; kupiti, prodajati na štantu / lectarski štant 2. nar. del kozolca med dvema stebroma; okno: kozolec s štirimi štanti ● star. dati, vzeti kmetijo v štant v najem; žarg., lov. čakati gamsa na štantu na čakališču; star. biti v štantu pri kom stanovati v tuji, najeti hiši
  17.      štápa  -e ž (á) nar. gorenjsko stopnica: iti po štapah v klet // stopnici podoben del pri leseni ograji, plotu, namenjen za prehod ljudi: stopiti na štapo
  18.      štedílnik  -a m () 1. naprava z železno ploščo za kuhanje in ogrevanje: zakuriti štedilnik, v štedilniku; pobrati pepel iz štedilnika; postavila je lonec na štedilnik / zidani, železni štedilnik; štedilnik na drva, premog 2. navadno v zvezah električni, plinski štedilnik naprava za kuhanje z električno energijo, na plin: izključiti, vklopiti štedilnik / električni štedilnik s štirimi grelnimi ploščami; kombinirani štedilnik za kuhanje z električno energijo in na plin; plinski štedilnik
  19.      štedílniški  -a -o () pridevnik od štedilnik: izdelovati štedilniške plošče
  20.      štéditi  -im nedov. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. varčevati: za koga štedite, saj nimate otrok; z možem sta dolgo štedila / štediti pri hrani, obleki; štediti s papirjem ● knjiž. ni štedil jezika upal si je povedati, kar je mislil, da je prav; knjiž. malo bolj štedi svoje moči ne pretiravaj z napori; knjiž. če so dobro delali, ni štedil s pohvalo jih je rad pohvalil
  21.      štédnja  -e ž (ẹ́) knjiž. varčevanje: navajati otroke na štednjo / štednja blaga, denarja; štednja z električno energijo
  22.      štéfan  -a m (ẹ́) pog. dvolitrska steklenica, navadno za vino: točiti iz štefana; na mizi jih je že čakal poln štefan / štefan mošta, vina / dati za štefan plačati pijačo v kaki druščini
  23.      štefánji  -a -e prid. () nar., v krščanskem okolju, v zvezi štefanji dan praznik sv. Štefana 26. decembra
  24.      šteflét  -a m (ẹ̑) nav. mn., zastar. polvisoki čevelj brez vezalk, z vstavljeno elastiko za lažje obuvanje: obuti šteflete
  25.      štefnjáti  -ám nedov.) nižje pog. stikati, iskati: bil je jezen, ko je videl, da so mu štefnjali po kovčku / ljudje so štefnjali po razstavljenih izdelkih, kupil pa ni nihče ničesar

   77.186 77.211 77.236 77.261 77.286 77.311 77.336 77.361 77.386 77.411  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA