Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (77.161-77.185)



  1.      šótiš  -a m (ọ̄) etn. ljudski ples v dvočetrtinskem taktu, pri katerem se udarja z nogami ob tla in ploska: zaplesala sta šotiš // skladba za ta ples: godec je zaigral šotiš
  2.      šôtnat  -a -o prid. () bogat s šoto: šotnat svet; vlažna šotnata tla / šotnati bregovi
  3.      šôtnica  -e ž () vrtn. prst iz preperele šote: primešati prsti šotnico
  4.      šôtor  -óra in -ôra mọ́, ó) 1. hiši podobna zložljiva priprava za začasno prebivanje, prenočevanje, navadno iz nepremočljivega platna: podreti, postaviti, zložiti šotor; spati v šotoru; šotor za dve osebi; šotor z gumijastim dnom; streha šotora; noč se je kot šotor razprostirala nad njim / cirkuški šotor; hišni šotor s streho in navpičnimi stranicami; piramidni šotor s streho v obliki piramide; strešni šotor s streho do tal in trikotno vhodno in zadnjo stranicoekspr. če mi bo to mesto všeč, bom v njem postavil šotor se bom v njem naselil; zastar. šotori na sejmu stojnice // temu podobno zavetje: noč so prebili v šotoru iz smrekovih vej 2. nar. vzhodno strešica nad vhodom v hišo, navadno na stebrih: šotor in priklet
  5.      šotórček  tudi šotôrček tudi šôtorček -čka m (ọ̑; ō; ó) manjšalnica od šotor: postaviti šotorček; šotorček za dve osebi
  6.      šotoríšče  -a s (í) 1. taborišče: šotorišče turške vojske / vojaško šotorišče 2. knjiž. kamp: preživeti počitnice v šotorišču; šotorišče s trgovino / prostor je primeren za šotorišče
  7.      šotoríti  -ím tudi šotóriti -im nedov. ( í; ọ̄ ọ̑) taboriti: med počitnicami je šel šotorit; šotoriti ob reki, v gorah / tam je šotorila vojska
  8.      šotorjênje  tudi šotórjenje -a s (é; ọ̄) glagolnik od šotoriti: vračati se s šotorjenja; oprema za šotorjenje
  9.      šotórka  -e ž (ọ̑) kos šotorskega platna zlasti za zasilno zaščito pred padavinami, vetrom: razgrniti, zviti šotorko; ogrniti se s šotorko; nepremočljiva šotorka; šotor, sestavljen iz šotork
  10.      šotórnica  -e ž (ọ̑) zastar. šotorka: zavil se je v šotornico
  11.      šotornína  -e ž () zastar. šotorovina: pokriti voz s šotornino
  12.      šotórski  tudi šotôrski tudi šôtorski -a -o prid. (ọ̑; ō; ó) nanašajoč se na šotor: šotorska streha; klini in šotorske vrvice / šotorsko platno / ekspr. preživljati dopust v šotorskem naselju v kampu ∙ šotorski praznik pri judih jesenski praznik v spomin na štiridesetletno potovanje po puščavi po odhodu iz egiptovske sužnostišport. šotorsko krilo
  13.      špága  -e ž () nižje pog. vrvica: zavezati kaj s špago ● žarg., šport. narediti špago gib, pri katerem so noge najbolj razmaknjene; nižje pog. žena ga drži na špagi ima ga popolnoma v oblasti
  14.      špágarica  -e ž () nav. mn. obuvalo, ki ima del podplata iz vrvice ali grobe tkanine: obuti špagarice / ženske špagarice
  15.      špagét  -a m (ẹ̑) nav. mn. podolgovat tanek izdelek iz testa: kupiti kilogram špagetov / odcediti špagete; krožnik špagetov / špageti s paradižnikovo omako ♦ gastr. špageti na milanski način, po milansko z milansko omako
  16.      špágica  -e ž () nižje pog. vrvica: špagica mošnjička se je strgala ∙ nižje pog. držati koga na špagici imeti ga popolnoma v oblasti
  17.      špáhtel  -tla m (á) nižje pog. lopatica (za strganje, kitanje): špahtel za kitanje / ta slikar je delal več s špahtlom kot s čopičem
  18.      špájk  -a m () nar. gorenjsko zdravilna špajka: korenine špajka
  19.      špájka  -e ž () bot. rastlina z rdečkastimi ali belimi cveti v socvetju, Valeriana: špajka in kalužnica / dvodomna, skalna, zdravilna špajka ∙ čaj iz špajke iz korenin zdravilne špajke
  20.      špaléta  -e ž (ẹ̑) grad. ploskev, ki v debelini stene omejuje odprtino oken, vrat: v špaleto vstaviti podboj / okenska, zidna špaleta
  21.      špalír  -ja m () 1. ločeni, nasproti si stoječi vrsti, podolgovati skupini ljudi, postavljeni za slovesen sprejem pomembnega človeka, visoke osebnosti: ob cesti je bil gost špalir; špalir otrok / državnik je stopal skozi špalir / narediti komu špalir / postaviti se v špalir; ostati v špalirju // ekspr., z rodilnikom v taki vrsti, skupini postavljene stvari, predmeti: na vrtu je bil špalir murv, vrtnic 2. agr. ogrodje iz drogov, letev, žice, prosto stoječe ali pritrjeno na steno, namenjeno vzgoji nizkega (sadnega) drevja, trte: narediti špalir za marelico; trta se vzpenja po špalirju; špalir iz žice // s prilastkom (sadno) drevje, trta ob takem ogrodju: breskov špalir; ob zidu je stal marelični špalir / naravni špalir brez strogo vzgojene oblike; obstenski špalir
  22.      špalíren  -rna -o prid. () nanašajoč se na špalir 2: špalirni in plantažni nasadi; špalirne hruške, marelice; špalirno drevje / špalirna vzgoja dreves
  23.      špalírka  -e ž () žarg., agr., rabi se samostojno ali kot prilastek špalirno drevo: špalirka ob zidu še ni obrezana / hruške špalirke; jablana špalirka
  24.      špalírski  -a -o prid. () špaliren: špalirska sadna drevesa / špalirsko ogrodje / vzgajati marelico v špalirski obliki
  25.      špámpet  -a m (á) nižje pog. postelja: v sobi so trije špampeti in miza; ležati na špampetu

   77.036 77.061 77.086 77.111 77.136 77.161 77.186 77.211 77.236 77.261  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA