Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (77.136-77.160)


  1.      šólmoštrski  -a -o prid. (ọ̄) star. učiteljski: šolmoštrska služba ∙ star. on je preveč šolmoštrski rad daje nasvete, nauke ♪
  2.      šólnik  -a m (ọ̑) 1. knjiž. učitelj, profesor, zlasti izkušen: bil je šolnik in narodni buditelj 2. publ. učitelj, prosvetni delavec: dolžnosti in pravice šolnikov ♪
  3.      šolnína  -e ž (ȋ) znesek, ki se plača za obiskovanje šole: biti oproščen šolnine; odpraviti, plačati, pobirati šolnino; polovična šolnina ♪
  4.      šólniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na šolnike: šolniške navade / ima že pet let šolniške prakse šólniško prisl.: vedno ravna preveč (po) šolniško ♪
  5.      šólski  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na šolo a) šolski okoliš / šolski avtobus avtobus za prevoz učencev v šolo; šolski kabineti; šolski zvonec; šolska klop, tabla; šolska knjižnica, telovadnica; šolska poliklinika / šolski izlet; ustanoviti šolski pevski zbor; sodelovati na šolski proslavi; izdajati šolsko glasilo; letno šolsko poročilo / šolski pouk / šolski sluga nekdaj kdor opravlja pomožna, zlasti manjša oskrbniška dela na šoli / Slovenski šolski muzej b) šolski dnevi v letu; šolske počitnice / izvesti šolsko reformo / šolska izobrazba; osemletna šolska obveznost / šolske knjige učbeniki; kupiti zvezke in druge šolske potrebščine / šolska ura čas 45 minut; šolsko leto leto, ki traja od 1. septembra do 31. avgusta; priložiti prošnji zadnje šolsko spričevalo / šolska ladja ladja za praktični pouk pomorstva, navtike; šolsko letalo letalo za praktični pouk letenja / šolska torba / šolski in predšolski otroci; šolska mladina c) prebeliti šolske hodnike; šolsko dvorišče 2. nav. slabš. ki ima togo, ustaljeno, navadno poenostavljeno obliko: šolsko pojmovanje sveta; ta razlaga je zelo šolska / njeno igranje, recitiranje je preveč šolsko ● ekspr. letos je prestopil šolski prag je šel prvič v šolo; ekspr. ta roman je šolski primer klasične zgradbe besedila nazoren, jasen, poučen; star. bil je njegov šolski tovariš sošolec; pog. drgniti šolske klopi hoditi v šolo; ekspr. poznata se že iz šolskih klopi iz let skupnega šolanja ◊ rel. šolska sestra redovnica reda, ki se ukvarja s poučevanjem verouka, strežbo bolnikov, vodenjem gospodinjstva v verskih zavodih; šol. šolski nadzornik kdor poklicno nadzoruje in usmerja učno in vzgojno delo šol; izpolniti šolsko obveznost končati osem let šolanja v osnovni šoli; šolska naloga v šoli ob nadzorstvu, prisotnosti učitelja pisana naloga za dokaz, preveritev določenega znanja; voj. šolski naboj naboj brez smodnika in vžigalne kapice šólsko prisl.: njegove slike delujejo šolsko in prazno; problem so reševali preveč šolsko; spraševal ga je čisto po šolsko; šolsko pravilna pisava; sam.: žarg. danes pišemo matematično šolsko šolsko nalogo ♪
  6.      šólskorefórmen  -mna -o prid. (ọ̑-ọ̑) nanašajoč se na šolsko reformo: šolskoreformna načela; šolskoreformna prizadevanja ♪
  7.      šomoštríja  -e ž (ȋ) star. učitelji, učiteljstvo: spori s šomoštrijo ♪
  8.      šómoštrski  -a -o prid. (ọ̄) star. učiteljski: šomoštrska služba ∙ star. zadosti mu je njenega šomoštrskega govorjenja vsiljivega dajanja nasvetov, naukov ♪
  9.      šòp  šôpa m (ȍ ó) 1. skupek daljših, tanjših istovrstnih stvari, navadno manjši: narediti šop; šop dlake, peres; izpod rute ji gleda šop črnih las; v krtači manjkajo šopi žime / vreči konju nekaj šopov sena / povezati niti v šop; ob bolezni so ji lasje izpadali v šopih; v šopu izpuliti; trava, rastoča v gostih šopih / ekspr. v rokah drži šop bankovcev, kart, listin / šop ključev 2. star. šopek (cvetja): podaril ji je velik šop 3. redko pramen, snop: v sobo je prihajal šop svetlobe / šop isker ♪
  10.      šópa  -e ž (ọ̑) nar. vzhodno snop urejene slame za pokrivanje streh; škopnik: zložene šope; prekriti streho s šopami ♪
  11.      šôpast  -a -o prid. (ó) 1. ki je v šopih: ob poti je rasla šopasta trava / njegovi šopasti lasje 2. podoben šopu: šopaste korenine / za te rastline je značilna šopasta rast ♦ obrt. šopasta petlja prvina (pri kvačkanju), pri kateri se nit večkrat potegne skozi petljo prejšnje vrste šôpasto prisl.: šopasto razvrščeni listi ♪
  12.      šópati  -am nedov. (ọ̑) nižje pog. 1. gačiti: šopati medveda 2. hraniti, krmiti s potiskanjem hrane v kljun: šopati gos, purana; pren. šopati učence z znanjem ∙ nizko ti otroka preveč šopaš mu daješ preveč jesti ♪
  13.      šôpek 1 -pka m (ó) urejen skupek narezanega, natrganega cvetja, navadno povezanega: šopek je ovenel; dobiti šopek; nabrala je velik šopek; izbirati rože za šopek; priti s šopkom v roki; šopek rdečih nageljnov / poročni šopek / povezati rože v šopek; pren. pianist je zaigral šopek priljubljenih skladb // z rodilnikom nekaj skupaj povezanih istovrstnih stvari: kupiti šopek peteršilja, redkvic ♦ gastr. dišavni šopek z nitjo povezan šopek različnih dišavnic, ki se dodaja nekaterim jedem med kuhanjem ♪
  14.      šôpek 2 -pka m (ō) manjšalnica od šop: šopek las, trave / v rokah je držal šopek ključev ♪
  15.      šopíren  -rna -o prid. (ȋ) ekspr. ki se (rad) šopiri: bila je ošabna in šopirna / šopirno govorjenje bahavo ♪
  16.      šopíriti  -im nedov. (í ȋ) postavljati v pokončen, štrleč položaj: puran šopiri perje // s postavljanjem perja v pokončen, štrleč položaj delati kaj bujno, košato: ruševec šopiri rep šopíriti se 1. dobivati pokončno, štrleče perje: kokoš se šopiri ∙ ekspr. te bomo že ugnali, se je šopirila jezno, prezirljivo govorila 2. ekspr., s prislovnim določilom biti kje zelo opazen, viden zaradi velikosti, bujnosti: pred hišo se je šopirila hruška; med vrtovi se šopirijo poslopja / na pročelju hotela so se šopirili svetlobni napisi 3. ekspr. postavljati se, ponašati se: fantje so se šopirili; pred drugimi ljudmi se rad šopiri; šopiri se kot pav / šopirile so se v novih oblekah / šopiriti se z uspehi 4. ekspr. oblastno, prevzetno se vesti, ravnati: tukaj se šopiriš, doma si pa ponižen / takrat so se tujci šopirili po naši deželi ♪
  17.      šopírjenje  -a s (ȋ) glagolnik od šopiriti: njegovo šopirjenje jih moti / oblastniško šopirjenje ♪
  18.      šopírnost  -i ž (ȋ) ekspr. lastnost, značilnost šopirnega: šopirnost njegovega vedenja / hodi s pavjo šopirnostjo ♪
  19.      šôpoma  prisl. (ō) knjiž. v šopu, v šopih: šopoma izpuljeni lasje; ta trava raste šopoma ♪
  20.      šopúlja  -e ž (ú) bot. trava z enocvetnimi klaski v latih, Agrostis: latovka in šopulja ♪
  21.      šóštar  -ja m (ọ̑) nar. vzhodno žuželka z enim parom rdeče-črnih kril; rdeči škratec: na štoru je bilo veliko šoštarjev ♪
  22.      šôta  -e ž (ó) gorljiva snov, nastala s pooglenitvijo rastlinskih ostankov, zlasti mahov: rezati šoto; nastanek šote; uporaba šote v vrtnarstvu; šota in premog ♪
  23.      šôtar  -ja m (ȏ) nekdaj kdor se ukvarja z rezanjem šote: šotarji na barju ♪
  24.      šôtast  -a -o prid. (ó) nanašajoč se na šoto: šotasta površina / v severnih krajih imajo koče šotaste strehe ♪
  25.      šôten  -tna -o prid. (ȏ) nanašajoč se na šoto: šotna tla / šotni drobir; debelina šotne plasti; šotna plošča / šotna kurjava / šotna močvirja ♦ bot. šotni mah mah, ki raste na vlažnih tleh in barjih in katerega spodnji del odmira, Sphagnum ♪

   77.011 77.036 77.061 77.086 77.111 77.136 77.161 77.186 77.211 77.236  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA