Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (76.811-76.835)



  1.      šíškast  -a -o prid. () podoben šiški, zlasti hrastovi: šiškasti plodovi / ekspr. skozi okno je pomolil svojo šiškasto glavo
  2.      šíti  šíjem nedov., šìl (í ) star. šivati: šila je trak k čepici / ta krojač dobro šije šít -a -o: šita usnjena žoga
  3.      šjór  -a m (ọ̑) pog., navadno pristavek k imenu, v italijanskem, dalmatinskem, istrskem okolju gospod: šjor Marko / sovražijo ga vsi ti bankirji, šjori, kapitalisti
  4.      šjóra  -e ž (ọ̑) pog., navadno pristavek k imenu, v italijanskem, dalmatinskem, istrskem okolju gospa: šjora Antonija
  5.      škadrón  -a m (ọ̑) star. eskadron: škadron je odjahal v boj / konjeniški škadron
  6.      škàf  škáfa m ( á) 1. manjša, nizka, navadno lesena posoda z dvema ušesoma: škaf se je razsušil; stresti, zliti kaj iz škafa; nositi vodo v škafu / škaf za pomije // s prilastkom količina kake tekočine, snovi, ustrezna taki posodi: nekaj škafov vode je še v vodnjaku / nabrati deset škafov hmelja // pog. vsebina škafa: vol je izpil dva škafa 2. nar. prostorninska mera, navadno za žito, od 30 do 60 litrov: pridelati dvajset škafov pšenice ● ekspr. prelili so cele škafe črnila, preden se je stvar uresničila veliko so pisali; lije kakor iz škafa zelo
  7.      škáfar  -ja m () izdelovalec škafov, kadi, čebrov: škafarji in sodarji
  8.      škáfarski  -a -o prid. () nanašajoč se na škafarje ali škafarstvo: škafarska obrt / škafarski delavec
  9.      škáfček  -čka m () manjšalnica od škaf: deklica je s škafčkom nosila vodo / škafček žita / majhen škafček
  10.      škáfec  -fca m () manjšalnica od škaf: nesti škafec na glavi / škafec vode
  11.      škáfnica  -e ž () etn. 1. zidna vdolbina ali polica v hiši za navadno dva škafa z vodo: postaviti škaf v škafnico 2. drog za nošenje škafa: vtaknil je škafnico skozi ušesa in odnesla sta vodo v hlev
  12.      škáfoma  prisl. (ā) redko v škafu, s škafom: škafoma nositi vodo / dež je škafoma lil zelo
  13.      škája  -e ž (ā) teh. oksidna plast na kovini, ki nastane ob žarjenju pri visoki temperaturi: s škajo prekrita kovina / ob nakovalu je bilo veliko škaje okujine
  14.      škakljáti  -ám nedov.) zastar. ščegetati, žgečkati: škakljati koga pod pazduho
  15.      škalír  -ja m () nar. zahodno voz z ravno nakladalno ploskvijo; dira: voziti s škalirjem
  16.      škámelj  -mlja m (á) nar. vzhodno stol (za klanje, odiranje prašiča): dati, položiti prašiča na škamelj
  17.      škàmp  škámpa m ( á) zool. večji morski rak svetlo rožnate barve z okusnim mesom, Nephrops norvegicus: jastogi, rarogi in škampi / jesti škampe
  18.      škandál  -a m () 1. nemoralno, nečastno dejanje, ravnanje, ki vzbuja ogorčenje, zgražanje javnosti: narediti, preprečiti škandal; urediti zadevo brez škandala; biti zapleten v škandal / ne delaj mi škandala, brž odidi / gospodarski, ljubezenski, politični škandal // ekspr., v povedni rabi kar vzbuja ogorčenje, zgražanje zaradi nedopustnosti, zelo slabe kakovosti: tako slab prevod je pravi škandal / da tega ne veš, je škandal sramota 2. v medmetni rabi izraža ogorčenje, zgražanje; sramota: škandal, še zdaj niso končali del; pijan je prišel v službo. Škandal
  19.      škandálček  -čka m () ekspr. manjšalnica od škandal: ta časopis rad piše o škandalih in škandalčkih / privoščiti si ljubezenski škandalček
  20.      škandalizíranje  -a s () glagolnik od škandalizirati: odkritje te tatvine je povzročilo škandaliziranje po vsej deželi
  21.      škandalizírati  -am nedov. in dov. () knjiž. spravljati v ogorčenje, zgražanje: te poneverbe so ljudi škandalizirale / nova pesniška zbirka škandalizira javnost škandalizírati se biti ogorčen, zgražati se: večina gledalcev se bo ob filmu škandalizirala / škandalizirati se nad čim, nad kom / časopisje se je škandaliziralo nad takim postopkom
  22.      škandalózen  -zna -o prid. (ọ̑) ki vzbuja ogorčenje, zgražanje: škandalozno dejanje; njegovo življenje je škandalozno / škandalozni podatki o poteku dela // ekspr. zelo slab, nekvaliteten: škandalozni izdelki; njegovo znanje je škandalozno škandalózno prisl.: škandalozno se oblačiti, vesti; škandalozno slab izdelek
  23.      škandalóznost  -i ž (ọ̑) ekspr. lastnost, značilnost škandaloznega: škandaloznost dejanja je očitna / ta cilj skuša pisec doseči s frivolnostjo, nesramnostjo in škandaloznostjo
  24.      škànt  škánta m ( á) star. violina: igrati na škant ● star. metati denar v škant plačevati godcem pri plesu; zastar. peti škant najvišji pevski glas
  25.      škapulír  -ja m (í) rel. 1. širok pas blaga z odprtino za glavo, ki pokriva prsno in hrbtno stran redovniškega oblačila: obleči škapulir; biti v škapulirju 2. med seboj s trakovoma povezana koščka blaga, od katerih se eden nosi na prsih in ima kako nabožno podobico, drugi pa na hrbtu: frančiškanski tretjeredniki so nosili škapulirje; škapulirji in svetinjice

   76.686 76.711 76.736 76.761 76.786 76.811 76.836 76.861 76.886 76.911  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA