Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (76.786-76.810)



  1.      širokopotézen  -zna -o prid., širokopotéznejši (ẹ̑) ekspr. ki pri izvedbi česa zajema, upošteva veliko sestavin, kriterijev: napravili so širokopotezen načrt za obnovo mesta; stranka je nastopila s širokopoteznim programom / širokopotezen urednik; v svojih zamislih je bil vedno širokopotezen širokopotézno prisl.: širokopotezno so podpirali njihovo ravnanje; širokopotezno zasnovan roman
  2.      širokopŕs  -a -o prid. ( ) ki ima širok prsni koš: bil je širokoprs in močen človek
  3.      širokopŕsen  -sna -o prid. () ki ima širok prsni koš: širokoprsen človek
  4.      širokoríten  -tna -o prid. () vulg. ki ima široko zadnjico: širokoritna ženska
  5.      širokorítiti se  -im se nedov.) slabš. bahati se, postavljati se: kako se širokoriti / širokorititi se na podarjenem posestvu
  6.      širokorítnež  -a m () vulg. kdor ima široko zadnjico
  7.      širokosŕčen  -čna -o prid. () ki ima do ljudi in pojavov razumevajoč, strpen odnos, zlasti na osnovi čustev: širokosrčen človek; ne bo te obsojal zaradi takega ravnanja, saj je zelo širokosrčen / komisija je bila preveč širokosrčna pri izbiri kandidatov popustljiva / ima precej širokosrčne pojme o morali široke, ohlapneekspr. bili so širokosrčni s hvalo zelo so hvalili širokosŕčno prisl.: širokosrčno se je nasmehnil
  8.      širokosŕčnost  -i ž () lastnost, značilnost širokosrčnega človeka: znan je bil po dobroti in širokosrčnosti
  9.      širokóst  tudi širôkost -i ž (ọ̑; ó) knjiž. širina: izmeriti širokost predmeta / širokost in skrivnost človeškega življenja
  10.      širokotelésen  -sna -o prid. (ẹ̑) antr. ki je široke telesne gradnje: širokotelesni tip človeka
  11.      širokotíren  -rna -o prid. () nanašajoč se na široki tir: širokotirna proga, železnica / širokotirna lokomotiva
  12.      širokoúst  -a -o prid. ( ū) ekspr. ki ima široka, velika usta: širokoust obraz
  13.      širokoústen 1 -tna -o prid. () ekspr. ki ima široka, velika usta: širokousten moški
  14.      širokoústen 2 -tna -o prid. (ú ū) ekspr. ki se (rad) hvali, baha: širokousten človek / širokoustno besedičenje širokoústno prisl.: širokoustno ji je zagotavljal ljubezen
  15.      širokoústiti  -im nedov.) ekspr. hvalisavo, bahavo govoriti: širokoustiti o čem; lažnivo širokoustiti širokoústiti se hvaliti se, bahati se: ne verjemi mu vsega, rad se širokousti; širokoustiti se z uspehi
  16.      širokoústnež  -a m () ekspr. kdor se (rad) hvali, baha: imajo ga za širokoustneža in sleparja; ko je pijan, je neznosen širokoustnež
  17.      širokoústnost  -i ž (ú) ekspr. hvalisavost, bahavost: poznali so ga po širokoustnosti
  18.      šírom  prisl. () knjiž. (na) široko: otroci imajo oči širom odprte / širom okrog so raztresene vasice; brigade delajo širom po domovini
  19.      šírom  predl. () neustalj., z rodilnikom (na) široko po: zaradi znanja je slaven širom države
  20.      šíroma  prisl. () knjiž. (na) široko: stopil je k oknu in ga široma odprl / ima poslovne zveze široma po svetu
  21.      šírošíren  -rna -o prid. (-) knjiž., ekspr. prostran, obsežen: široširna ravan
  22.      šírši  -a -e prid. () 1. primernik od širok: cesta je od križišča naprej še širša / njegovo gledanje je veliko širše od tvojega 2. ki ima sorazmerno velik obseg, veliko površino: kraji širšega okoliša; publ. poznavalec razmer v širšem prostoru / širša in ožja domovina / beseda ljubezen v širšem smislu pomeni čustvo naklonjenosti sploh // ki obsega sorazmerno dosti ljudi: razpravljati v širšem krogu; širši javnosti še neznan umetnik / vprašanje širšega pomena
  23.      šírting  -a m () tekst. bombažna tkanina v platneni vezavi, zlasti za srajce
  24.      šíška  -e ž () bolezenska tvorba na nekaterih rastlinah, nastala zaradi vboda žuželke, delovanja gliv: na listu, veji se je naredila šiška / hrastove šiške v obliki kroglicšport. narediti šiško pri balinanju narediti, da so tri krogle enega moštva najbližje balinu
  25.      šíškarica  -e ž () nav. mn., zool. žuželke, ki povzročajo nastajanje šišk zlasti na hrastu, Cynipidae: najezdniki in šiškarice

   76.661 76.686 76.711 76.736 76.761 76.786 76.811 76.836 76.861 76.886  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA