Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (76.711-76.735)


  1.      šífra  -e ž (ȋ) dogovorjen znak iz ene ali več črk, številk, besed a) za ohranitev tajnosti sporočila: uporabljati šifre; napisati, predati poročilo v šifrah / knjiga s šiframi za sporazumevanje b) za ohranitev tajnosti avtorstva: svoje članke vedno podpisuje s šifro 313 Sonce / imeti denar naložen v banki pod šifro c) za lažje, hitrejše označevanje, razvrščanje: v tem seznamu ima vsak poklic svojo šifro; napisati šifro svoje dejavnosti; označiti vrste izdelkov s šiframi // sistem takih znakov: odkriti, prepoznati, ekspr. razvozlati šifro; sestaviti, zamenjati šifro / besedne, številčne šifre; diplomatske, mednarodne, radijske šifre ◊ ptt ključ šifre znamenja iz črk, številk za sestavo ali razreševanje šifriranega besedila ♪
  2.      šifránt  -a m (ā á) 1. strokovnjak za šifriranje: biti, postati šifrant 2. knjiga s šiframi, seznamom šifer: izdati, izdelati šifrant; iskati po šifrantu, v šifrantu / šifrant poklicev ♪
  3.      šifrántka  -e ž (ā) strokovnjakinja za šifriranje: med vojno je bila šifrantka ♪
  4.      šifrêr  -ja m (ȇ) strokovnjak za šifriranje: šifrer v štabu ♪
  5.      šifrêrka  -e ž (ȇ) strokovnjakinja za šifriranje: bila je šifrerka na poveljstvu ♪
  6.      šifríranje  -a s (ȋ) glagolnik od šifrirati: šifriranje in dešifriranje sporočil; na poveljstvu je bil tudi oddelek za šifriranje ♪
  7.      šifrírati  -am nedov. in dov. (ȋ) spreminjati v šifre: šifrirati pismo, telegram; šifrirati povelje / šifrirati podatke šifríran -a -o: šifriran dopis, odgovor; sporočilo je šifrirano; prisl.: šifrirano sporočati ♪
  8.      šifríren  -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na šifriranje: šifrirni postopek, sistem / dela v šifrirnem oddelku; šifrirni stroj; šifrirna knjiga ◊ ptt šifrirni ključ znamenja iz črk, številk za sestavo ali razreševanje šifriranega besedila ♪
  9.      šíht  -a m (ȋ) nižje pog. 1. izmena, zlasti v rudniku, tovarni: delati na tri šihte / nočni, popoldanski šiht / prvi šiht še dela 2. služba, delo, zlasti v rudniku, tovarni: opraviti, zamuditi šiht; po šihtu imamo sestanek / iti, voziti se na šiht; moški so na šihtu / še dva šihta mi moraš plačati delovnika ♪
  10.      šíhtar  -ja m (ȋ) nižje pog. delavec: šihtarji se vračajo s popoldanskim vlakom ♪
  11.      šíhten  -tna -o prid. (ȋ) nižje pog. služben, deloven: šihtna halja, obleka ♪
  12.      šiít  -a m (ȋ) pripadnik muslimanske vere, ki priznava samo koran: šiiti in suniti ♪
  13.      šíja  -e ž (í) 1. nar. vrat: zlomiti si šijo; zgrabiti za šijo 2. nav. mn., nar. dolenjsko iz vrbovega šibja pleten in ometan obok nad ognjiščem v črni kuhinji: narediti, podreti šije; zakajene šije ◊ alp. greben, hrbet od sedla do vrha ♪
  14.      šík  -a m (ȋ) knjiž. čednost, urejenost, elegantnost: občudovati njen šik / jezik prevoda nima nobenega šika ♪
  15.      šikána  -e ž (ȃ) knjiž. namerno povzročanje neprijetnosti, nevšečnosti: biti izpostavljen šikanam; šikane in ponižanja ♪
  16.      šikaníranje  -a s (ȋ) glagolnik od šikanirati: biti izpostavljen šikaniranju ♪
  17.      šikanírati  -am nedov. (ȋ) knjiž. namerno povzročati neprijetnosti, nevšečnosti: šikanirati podrejene; neprestano jo šikanira ♪
  18.      šikanózen  -zna -o prid. (ọ̑) knjiž. s katerim se namerno povzroča neprijetnosti, nevšečnosti: uporabljati šikanozna sredstva ♪
  19.      šíkara  -e ž (ȋ) knjiž. gošča, grmovje: nad vasjo se razprostira šikara; s šikaro poraslo pobočje ♪
  20.      šíkati se  -am se nedov. (ȋ) nav. 3. os., nižje pog. spodobiti se, biti primeren: tako govorjenje se ne šika mlademu človeku, za mladega človeka; to je človek, kot se šika pošten, neoporečen; hrana v hotelu je bila, kot se šika dobra, izdatna; plačal sem mu, kot se šika dobro ♪
  21.      šíkniti  -em dov. (í ȋ) redko brizgniti s šumom: odprl je pipo in voda je šiknila v zrak ♪
  22.      šílar  -ja m (ȋ) 1. nekdaj izdelovalec šil: delo šilarjev 2. lov. jelen ali srnjak, navadno mlajši, z rogovoma brez odrastkov: kozliči in šilarji ♪
  23.      šílast  -a -o prid. (í) dolg, ozek in koničast: šilast kljun / šilasti vrhovi gora // ki je ozke, koničaste oblike: šilast nos; šilasta glava / ekspr. šilasta kolena // ki ima dolgo in ozko konico: nož s šilastim rezilom / šilast zvonik ◊ arhit. šilasti lok lok, ki je na vrhu koničasto zalomljen ♪
  24.      šílce 2 -a s (í) nekdaj prostorninska mera, 0,3 decilitra: izpiti šilce žganja / iti, povabiti na šilce // kozarček za to mero: šilce se je razbilo; natočiti v šilce ♪
  25.      šílček 1 -čka m (ȋ) priprava za šiljenje svinčnikov, min: šiliti s šilčkom; oster šilček ♪

   76.586 76.611 76.636 76.661 76.686 76.711 76.736 76.761 76.786 76.811  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA