Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (76.411-76.435)


  1.      šánk  -a m (ȃ) nižje pog. točilna miza: postaviti kozarec na šank; natakarica za šankom ♪
  2.      šánsa  -e ž (ȃ) pog. 1. nav. mn. možnost, upanje: imeti, zapraviti šanse; biti brez šans; kljub pridnosti nima veliko šans, da bi uspel v življenju ∙ pog. pri njej nima (nobenih) šans zaman si prizadeva za njeno naklonjenost, ljubezen 2. priložnost, prilika: to je bila enkratna šansa; te šanse ne smeš izpustiti, zamuditi; dati komu šanso za kaj / to je tvoja zadnja šansa ♪
  3.      šansón  tudi chansón -a [ša-] m (ọ̑) popevka z vsebinsko zahtevnejšim besedilom, po izvoru iz Francije: komponirati, peti šansone; francoski, italijanski šanson; pevka šansonov ♪
  4.      šansonétka  -e ž (ẹ̑) 1. šansonjerka: slavna francoska šansonetka 2. v francoskem okolju pevka lahkotnih, zbadljivih, opolzkih pesmi, popevk: pesmi šansonetk ♪
  5.      šansonjé  tudi šansonjêr -ja m (ẹ̑; ȇ) pevec šansonov: koncert francoskega šansonjeja ♪
  6.      šantáč  -a m (á) slabš. šepavec: šantač je odšepal naprej ♪
  7.      šantán  -a m (ȃ) v francoskem okolju, nekdaj kavarna, v kateri priložnostno nastopajo pevci ali glasbeniki ♪
  8.      šantáti  -ám nedov. (á ȃ) slabš. šepati: zaradi rane na nogi šanta; šantal je na levo nogo / konj šanta // težko, nerodno hoditi: starec je šantal za vozom / ves dan šanta okrog hiše ♪
  9.      šántung  -a m (ȃ) tekst. svilena tkanina iz neenakomerno debelih niti: tkanje šantunga; obleka iz šantunga ♪
  10.      šàp  medm. (ȁ) izraža hiter prijem, ujetje: bliskovito je stegnil roko in šap, jo je ujel ♪
  11.      šápa 1 -e ž (á) spodnji del noge, navadno sprednje, zlasti pri zvereh: panter si je ranil šapo; zgrabiti s šapami; levja, medvedja, pasja šapa // slabš. roka, zlasti velika: pomolil mu je šapo v pozdrav; hotel jo je pobožati s svojo kosmato šapo ♪
  12.      šápa 2 -e ž (á) nar. kamniti obod kraškega vodnjaka: sklanjali so se nad šapo in gledali v vodo ♪
  13.      šápast  -a -o prid. (á) ekspr. podoben šapi: ima velike, šapaste roke / plamen je risal po steni šapaste sence ♪
  14.      šapáti  -ám tudi šápati -am nedov. (á ȃ; ā ȃ) ekspr. 1. udarjati s šapo: pes je praskal in šapal po vratih 2. iti, hoditi: med drevjem šapa medved ♪
  15.      šápelj  -plja m (á) etn. okrasni trak za okoli glave zlasti gorenjske ljudske noše deklet: nositi šapelj; z zlatom vezen šapelj ♪
  16.      šápica  -e ž (á) manjšalnica od šapa1: mačica se umiva s šapico; psičkove kosmate šapice ● ekspr. dala mu je klofuto s svojo negovano šapico roko ♪
  17.      šapirográf  -a m (ȃ) priprava za razmnoževanje odtisov s plošče, na kateri je besedilo ali risba narejena s posebnim črnilom: razmnožiti besedilo na šapirografu ♪
  18.      šapirografírati  -am nedov. in dov. (ȋ) razmnoževati na šapirografu: šapirografirati letake šapirografíran -a -o: deliti šapirografirane izvode; šapirografirano besedilo ♪
  19.      šápka 1 -e ž (á) redko šapica: veverica je s šapkama pobirala orehe ♪
  20.      šápka 2 -e ž (ȃ) zlasti v ruskem in srbskem okolju kapa, kučma: vojaki so mahali s šapkami ♪
  21.      šápniti  -em dov. (á ȃ) ekspr. hitro, sunkovito seči z roko, šapo po čem: šapnil je po žabi in že jo je imel v roki; medved je šapnil za njim // udariti z roko, s šapo: šapnila ga je po roki ♪
  22.      šár  -a m (ȃ) nar. vzhodno loček: s šarom porasel breg ♪
  23.      šár  -a -o prid. (ȃ á) star. pisan, raznobarven: šari lasje / šara kača ♪
  24.      šára 1 -e ž (á) nav. slabš. 1. malo vredni, odvečni predmeti: bajta je bila polna cunj in šare / prostor za spravljanje vsakovrstne šare / najti, vreči kaj med staro šaro; to še ni za v staro šaro je še uporabno // malo vredno blago: ta šara je vse, kar imam; kdo bo kupil tako šaro 2. malo vredni drobni predmeti: pospravila je šaro, ki jo je stresla iz torbe; pisana šara // predmeti sploh: lopa je zasedena z zidarsko šaro; pesek, kamenje in druga šara okrog hiše ● slabš. ti spadaš med staro šaro tvoje ravnanje, govorjenje ne ustreza okoliščinam, času; žarg., grad. povišati zid za eno šaro za eno vrsto opeke, zidakov ◊ gastr. jed iz krompirja, korenja, repe, kolerabe in mesa, navadno svinjske glave ♪
  25.      šára 2 -e ž (á) 1. star. lisa, pega: gobe z velikimi šarami na klobuku / pred očmi so se mu delale svetle šare 2. zastar. barva: namazati s šaro / šara cvetov ♪

   76.286 76.311 76.336 76.361 76.386 76.411 76.436 76.461 76.486 76.511  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA