Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (76.361-76.385)


  1.      šagrínast  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na šagrin: šagrinasti čevlji / šagrinasta površina ♪
  2.      šáh  -a m (ȃ) 1. družabna igra, pri kateri si dva igralca s premikanjem figur prizadevata doseči položaj, ko se nasprotnikov kralj ne more ubraniti napadu: igrati šah; partija šaha / z njim se je seznanil pri šahu / razvoj jugoslovanskega šaha ♦ šah. problemski šah pri katerem se rešujejo šahovski problemi // šahovska garnitura: kupiti šah / žepni šah 2. šah. položaj v igri, v katerem je napaden kralj: napovedati šah / dvojni šah od dveh figur hkrati; odkriti šah ki ga povzroči umik figure; večni šah ki ga igralec povzroča pri vsaki naslednji potezi; šah šeh položaj v igri, v katerem sta istočasno napadena kralj in dama ∙ ekspr. držati, imeti koga v šahu onemogočiti mu, da bi samostojno ukrepal, se odločal 3. zlasti v iranskem okolju, nekdaj vladar: sestati se s šahom; obisk šaha ♪
  3.      šáhinja  -e ž (ȃ) zlasti v iranskem okolju, nekdaj šahova žena: obisk šaha in šahinje ♪
  4.      šahíranje  -a s (ȋ) glagolnik od šahirati: šahiranje v klubu / šahiranje z revnimi državami ♪
  5.      šahírati  -am nedov. (ȋ) 1. igrati šah: nekateri so kartali, drugi šahirali; zna dobro šahirati 2. publ., v zvezi s s, z onemogočati komu, da bi samostojno ukrepal, se odločal, zlasti na političnem področju: šahirati z malimi narodi ♪
  6.      šahíst  -a m (ȋ) kdor igra šah: slovel je kot dober šahist; prvenstvo mladih šahistov ♪
  7.      šáht  -a m (ȃ) žarg., mont. (rudniški) jašek: spustiti se po šahtu v rudnik; dno šahta ♪
  8.      šáhten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na šaht: šahtna odprtina / šahtne izvažalne naprave ♪
  9.      šájba  -e ž (ȃ) nar. prekmursko priprava z vrtečo se ploščo, na kateri lončar oblikuje glinasto posodo; lončarsko kolo: oče je sedel pri šajbi ● nižje pog. vreči koga na šajbo ne narediti, kar je bilo obljubljeno, rečeno ♪
  10.      šájdesen  -sna m (á) etn. jed, zlasti pecivo, ki se da povabljencem ob odhodu, navadno s svatbe: domov so prinesli šajdesen ♪
  11.      šájka  -e ž (ȃ) nekdaj 1. majhna ladja za obrambo pred Turki, v rabi zlasti na Donavi: bojne šajke z velikimi jadri 2. majhna tovorna ladja pravokotne oblike, v rabi na Dravi: voziti les s šajkami ◊ voj. čoln vojne mornarice, navadno z dvema vesloma ♪
  12.      šájkača  -e ž (ȃ) v stari Jugoslaviji vojaško pokrivalo: nosil je šajkačo; vojak s šajkačo na glavi ♪
  13.      šáka  -e ž (á) zastar. 1. roka, zlasti velika: v šaki je držal meč; stisnil jo je s svojimi šakami // pest: s šako je razbil steklo na vratih 2. šapa, taca: medvedja šaka ♪
  14.      šakál  -a m (ȃ) 1. volku podobna zver, ki živi zlasti v Aziji in Afriki: krvoločen šakal; slišati je zavijanje šakalov 2. slabš. grabežljiv, izkoriščevalski, brezobziren človek: ta šakal vidi samo svoje koristi ♪
  15.      šakálji  -a -e (ȃ) pridevnik od šakal: šakalje krdelo ♪
  16.      šál  -a m (ȃ) daljši kos blaga ali pletenine, ki se nosi zlasti okrog vratu: plesti šal; oviti si vrat s šalom; svilen, volnen šal; šal in rokavice ♦ tekst. kašmirski šal zelo mehek, sešit iz majhnih pletenih krpic iz kašmirske volne; neskl. pril.: obl. šal ovratnik navadno podolgovat ovratnik brez reverjev, katerega konca se spredaj križata ♪
  17.      šála  -e ž (á) 1. neresen, smešen ali zabaven dogodek: narediti kako šalo; privoščil si je šalo in ukradel pokal; to je bila precej nevarna šala / prvoaprilska šala 2. kratka, šaljiva zgodbica: šala ga je razvedrila; nikdar mu ne zmanjka šal; smejati se šalam; pripovedovati, ekspr. stresati šale; dobra, groba, neprimerna, opolzka, ekspr. nedolžna, slabš. neslana šala 3. šaljenje: pogovor je zasukal v šalo / on je zmeraj za šalo 4. v prislovni rabi, navadno v zvezi z v, za izraža, da se kaj ne opravlja z resnim namenom: za šalo je posnemal govornika; to je rekel le za šalo; v šali vprašati / vse so vzeli le za šalo; govoriti napol za šalo, napol zares ● res je, ni šala ni izmišljotina; ekspr. taka pot ni šala ni brez neprijetnosti, težav; šale so letele vsevprek zelo so se šalili; pog. denimo šale na stran začnimo govoriti resno; ekspr. ta človek ne pozna šale vse jemlje, obravnava resno; ekspr. brez šale, tako je bilo izraža podkrepitev trditve; pog., ekspr. pojdi nekam s svojimi šalami nehaj jih pripovedovati; ekspr. zmagovati kot za šalo z lahkoto ♪
  18.      šálast  -a -o prid. (ȃ) podoben šalu: šalast ovratnik ♪
  19.      šálčka  -e ž (ȃ) nižje pog. skodelica: šalčka za kavo ♪
  20.      šálež  -a m (ȃ) knjiž. šaljivec: zloben šalež ♪
  21.      šálica 1 -e ž (á) ekspr. manjšalnica od šala: duhovita šalica ♪
  22.      šálica 2 -e ž (ȃ) nižje pog. skodelica: naliti čaj v šalice ♪
  23.      šalíti se  in šáliti se -im se, tudi šáliti se -im se nedov. (ȋ á; á ā) delati, pripovedovati šale: pogovarjali so se in se šalili; dekleta so se šalila, zastar. so šalila s fanti; plehko se šaliti; rad se šali // navadno z besedami izražati nekoliko neresen odnos do koga: ne vznemirjaj se, saj se samo šali; ti se šališ, njega pa skrbi šalèč se -éča -e: šaleč se je odgovoril; šaleč se s prijateljicami ♪
  24.      šalobárda  -e ž (ȃ) zastar. nespameten, neumen človek: druščina je gledala nanje kot na šalobarde / kot psovka beži, šalobarda neumna ♪
  25.      šalobáriti  -im nedov. (á ȃ) nar. zahodno brskati, stikati: šalobaril je po hiši ♪

   76.236 76.261 76.286 76.311 76.336 76.361 76.386 76.411 76.436 76.461  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA