Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (76.161-76.185)


  1.      suho...  prvi del zloženk nanašajoč se na suh: suholičen, suhomesen, suhopetec, suhorobar, suhorok, suhozemski ♪
  2.      suhôba  -e ž (ó) redko suhota, suhost: vlažnost in suhoba ♪
  3.      suhomêsen  -sna -o prid. (é) v zvezi suhomesni izdelki izdelki iz suhega ali prekajenega mesa: prodajati suhomesne izdelke ♪
  4.      suhopáren  -rna -o prid. (á ā) ekspr. pust, dolgočasen: podatki so suhoparni, vendar poučni; suhoparno poročilo, predavanje / suhoparen človek; ne bodi tako suhoparen suhopárno prisl.: suhoparno pripovedovati ♪
  5.      suhopárnež  -a m (ȃ) ekspr. pust, dolgočasen človek: nerad je poslušal tega suhoparneža ♪
  6.      suhopét  in suhopèt -éta -o prid. (ẹ̑; ȅ ẹ́) ekspr. ki ima suhe noge: velik suhopet fant ♪
  7.      súhor  -ja m (ȗ) knjiž., redko prepečenec: jesti suhor ♦ gastr. manjše posušene rezine kruha, povaljane v sladkorju ali cimetu ♪
  8.      suhoréber  in suhorêber -bra -o prid. (ẹ̑; ȇ) star. ki se mu zaradi suhosti vidijo rebra: suhoreber konj / tisti suhorebri fant ♪
  9.      suhoróbar  -ja m (ọ̑) izdelovalec ali prodajalec suhe robe: kupiti pri suhorobarju valjar in kuhalnice; spreten suhorobar / ribniški suhorobarji ♪
  10.      suhoróbarski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na suhorobarje ali suhorobarstvo: suhorobarski izdelki / suhorobarska obrt, tradicija ♪
  11.      súhost  tudi suhóst -i ž (ú; ọ̑) značilnost suhega: suhost drv / suhost kot posledica bolezni, stradanja / ekspr. suhost kronike, statistike / občutiti suhost v ustih ♪
  12.      suhôta  -e ž (ó) 1. stanje suhega: občutek suhote v ustih / suhota in bledica obraza / ekspr. notranja praznina in suhota ∙ star. sejati v suhoti v suhem vremenu 2. slabš. zelo suh človek: kako je le mogla tako suhoto zadeti kap 3. nar. zahodno prostor (v hiši): hiša s tremi suhotami // (gospodarsko) poslopje, stavba: tik za suhoto se razprostira vinograd ♪
  13.      suhôten  -tna -o prid. (ó) nekoliko suh: nerodovitna suhotna zemlja / biti suhoten v obraz / ekspr. suhoten opis brez čustvene prizadetosti suhôtno prisl.: suhotno odgovoriti, se zasmejati ♪
  14.      suhotína  -e ž (í) knjiž., redko suh svet: nerodovitna suhotina ♪
  15.      suhôtnost  -i ž (ó) značilnost suhotnega: suhotnost obraza / ekspr. suhotnost življenjepisnih podatkov ♪
  16.      suhozémec  -mca m (ẹ̑) knjiž. kdor živi na kopnem: suhozemci in mornarji ♪
  17.      suhozémen  -mna -o prid. (ẹ̑) knjiž. kopenski: suhozemni in pomorski promet / suhozemna vojska ♪
  18.      suhozémski  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. kopenski: suhozemske živali / pomorski, suhozemski in zračni promet / suhozemska vojska ♪
  19.      suíta  -e ž (ȋ) muz. instrumentalna skladba z več krajšimi stavki, navadno plesnimi: igrati suito; suita in sonata / baletna suita katere stavki so odlomki baletne glasbe; baročna suita z najmanj štirimi določenimi plesnimi stavki; orkestralna suita; suita za godala / plesna suita ● knjiž., redko kralj s svojo suito s svojim spremstvom ♪
  20.      suíten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na suito: suitna oblika / suitni stavek ♪
  21.      súk 2 -a m (ȗ) v arabskem okolju trgovska ulica: trgovine v sukih / pokriti suk pokrita tržnica ♪
  22.      sukáč  -a m (á) nav. mn., zool. metulji, katerih gosenice uničujejo vinsko trto in sadno drevje, Tortricidae: škropiti proti sukačem / brstni, grozdni sukač ♪
  23.      sukálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) delavec, ki suka: sukalec volne / sukalec vrvi ♪
  24.      sukálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sukanje: sukalna hitrost / sukalna priprava ♪
  25.      sukálka  -e [tudi u̯k] ž (ȃ) delavka, ki suka: zaposlena je kot sukalka / predilniška sukalka ◊ anat. mišica, ki obrača del telesa; obračalka ♪

   76.036 76.061 76.086 76.111 76.136 76.161 76.186 76.211 76.236 76.261  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA