Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (75.986-76.010)


  1.      strôjniški  in strójniški -a -o prid. (ȏ; ọ̑) nanašajoč se na strojnike ali strojništvo: razvoj strojniške stroke / strojniški poklic ◊ voj. strojniško gnezdo utrjen in maskiran položaj za strojnico in vojake ♪
  2.      stròk  strôka m (ȍ ó) 1. podolgovat plod z več semeni, obdanimi z luščino: stroki se debelijo, zorijo; grahov, fižolov strok; kratki, ploščati, široki stroki; poln, prazen strok; stroki leče 2. vsak od delov česnove glavice: razdeliti česen na stroke / olupiti, streti strok česna 3. nar. (koruzni) storž: potrgati s koruze stroke ♪
  3.      stróka  -e ž (ọ́) navadno s prilastkom posamezna gospodarska dejavnost, znanstvena panoga: te stroke so med seboj povezane; dobro obvlada stroko; že dolgo ne dela več v svoji stroki; čevljarska, grafična, kovaška stroka; ima diplomo frizerske stroke / po stroki je klasični filolog po izobrazbi / ekspr. v svoji stroki je pravi mojster v svojem poklicu ∙ pog. ta je od stroke jo obvlada, se spozna nanjo ♪
  4.      strôkec  -kca m (ō) manjšalnica od strok: strokci so se sušili in pokali / v juho je dala strokec česna ♪
  5.      stróncij  -a m (ọ́) kem. mehka lahka kovina srebrno bele barve, element Sr ♪
  6.      stròp  strôpa m, mest. ed. tudi strópu (ȍ ó) vsak od delov stavbe, ki omejuje, zapira prostor, prostore od zgoraj: strop se je udrl; narediti nove strope; omara sega do stropa; pod stropom visi lep lestenec; betonski, leseni stropi; debel, masiven strop; obokan, raven strop; odprtina v stropu / izravnati, obložiti strop; poslikan strop; sajast, zakajen strop; beljenje stropa / soba z nizkim, visokim stropom; pren., knjiž. gorovje se dotika nebesnega stropa // navadno s prilastkom kar kaj omejuje, zapira od zgoraj sploh: podpreti strop v rudniku; ostanki jamskega stropa; strop kabine ● ekspr. vročina je napolnila hišo do stropa vso hišo; ekspr. če bi jaz to dobila, bi skakala, skočila do stropa bi bila zelo vesela; ekspr. ta človek je visok do stropa je zelo visoke postave; molčal je in gledal v strop z izrazom je kazal nezanimanje, neprizadetost; zastar. hiša z dvema stropoma nadstropjema ◊ arhit. kasetirani strop z navadno pravokotno poglobljenimi polji; rebrasti z redkimi, rebričasti strop z gostimi nosilnimi rebri; grad. obešeni strop pod stropom nameščena lahka obloga za prikritje inštalacijske napeljave ali za znižanje prostora; teh. nosilni strop ♪
  7.      strôpen  -pna -o prid. (ȏ) nanašajoč se na strop: odkrušil se je stropni omet; stropni tramovi; stropne deske; stropna napeljava / stropna luč, svetilka / stropni nosilni elementi; ob potresu je bila poškodovana tudi stropna konstrukcija; stropna opeka ◊ um. stropna rozeta reliefna podoba stiliziranega cveta na stropu ♪
  8.      stropník  in strópnik -a m (í; ọ̑) navadno vodoraven tram, ki nosi, drži strop: podpreti stropnik s stebrom; pribiti deske na stropnike / lesen, železen stropnik v rudniku ♪
  9.      strosíti  in strósiti -im dov., stróšen (ȋ ọ́) star. 1. stresti: strositi moko v vrečo / strositi hruške z drevesa 2. raztrositi: strositi gnoj po njivi ♪
  10.      stróšek  -ška m (ọ̑) nav. mn. v denarju izražena poraba, raba česa: stroški so se zmanjšali; stroški znašajo tisoč dinarjev; stroške sta si delila; stroške bo krilo, prevzelo podjetje; obračunati, plačati, poravnati stroške; publ. stroške selitve nosi stanovalec sam; povrnili so mu samo dejanske stroške; visoki stroški prevoza; stroški zdravljenja; predračun stroškov / pogreb na državne stroške / gradbeni, tiskarski stroški; nabavni, nakupni, poslovni, proizvodni, reprezentančni stroški / ne delaj si stroškov; to je povezano z velikimi stroški to veliko stane ♦ adm. potni stroški za določeno službeno potovanje; ekon. materialni stroški vrednost pri delu uporabljenega materiala, energije in porabljenih storitev; odvisni stroški v zvezi z nabavo, prevozom, skladiščenjem blaga; splošni stroški stroški poslovanja delovne organizacije, ki niso neposredno povezani s proizvodnjo; tekoči stroški; fin. konto stroškov; jur. izvršilni stroški; neizterljivost stroškov kazenskega postopka // v zvezi na stroške izraža, da dolžni znesek plača oseba, kot jo določa prilastek: to gre na moje stroške; dela na njegove stroške; tja je šel na svoje stroške; živeti na stroške občine ∙ ekspr. smejali so se na njegove stroške na njegov račun ♪
  11.      stŕpati  -am dov. (r̄) nav. ekspr. s silo, tlačenjem spraviti kam: strpati prtljago v kovček / vse učence so strpali v dva razreda; vsi so se strpali v en prostor ∙ ekspr. vse hoče strpati v isti koš ne upošteva razlik med stvarmi, problemi ♪
  12.      stŕpen  -pna -o prid., stŕpnejši (ŕ r̄) ki dopušča o določeni stvari drugačno, nasprotno mnenje, nazor: strpen človek, politik; biti strpen do drugače mislečih ljudi; v ravnanju s podrejenimi se je pokazal dovolj strpnega / njegova sodba je strpna; zagovarjati strpno stališče / imeti strpen odnos do ljudi, pojavov stŕpno prisl.: strpno presojati; strpno se vesti ♪
  13.      strpéti  -ím dov., tudi stŕpel (ẹ́ í) 1. navadno z nikalnico imeti sposobnost vztrajati, biti kje dalj časa: do večera ne bo strpel; niti minute ne strpi na mestu, pri miru; ne more strpeti v sobi / ne strpi pri knjigi; ni mogel strpeti, da ga ne bi vprašal / star., s smiselnim osebkom v rodilniku ni ga strpelo doma 2. star. potrpeti: strpi z njim, se bo že poboljšal / vse vam povem, samo malo strpite; samo trenutek se še strpi ● star. zaradi bolezni ne strpi nobenega človeka ne prenaša, ne trpi; prim. iztrpeti, strpljen ♪
  14.      strpínčiti  -im tudi iztrpínčiti -im dov. (í ȋ) s trpinčenjem izčrpati, oslabiti: zapornike so strpinčili; strpinčiti se s težkim delom / strpinčiti telo strpínčen tudi iztrpínčen -a -o: strpinčeni obrazi otrok; bil je suh in strpinčen; strpinčen od težkega dela ♪
  15.      strpljênje  -a s (é) star. strpnost: med njima ni bilo ne prijateljstva niti strpljenja / stari ljudje nimajo strpljenja potrpljenja ♪
  16.      stŕpnež  -a m (ȓ) ekspr. strpen človek: pokazal se je strpneža ♪
  17.      stŕpnost  -i ž (ŕ) lastnost strpnega človeka: pokazati strpnost; cenili so njegovo strpnost do nasprotnikov / strpnost v vzgoji / narodnostna, rasna, verska strpnost ♪
  18.      strpoléti  -ím dov. (ẹ́ í) zastar. zgoreti z močnim plamenom: s slamo krita koča je kar strpolela ♪
  19.      stršáti  -ím nedov. (á í) knjiž., redko štrleti: lasje mu stršijo pokonci stršèč -éča -e: stršeči lasje; kamela s stršečo grbo ♪
  20.      stŕtost  -i ž (ȓ) stanje strtega človeka: trudil se je, da ne bi opazili njegove strtosti in nemoči ♪
  21.      strudíti  in strúditi -im dov. (ȋ ú ū) zastar. utruditi: hoja ga je strudila; pri delu se je strudil ♪
  22.      strúg  -a m (ȗ) nar. 1. strm gorski žleb: skalnata pobočja z razritimi strugi; vzpenjati se po strugih proti vrhu / strugi v Alpah 2. strgalo: s strugom strgati smolo z debla / s strugom ostružiti coklo z zakrivljenim nožem ♪
  23.      strúga  -e ž (ú) podolgovata naravna ali umetna vdolbina na zemeljski površini, po kateri teče voda: struga se na tem mestu zoži; poglobiti strugo; reka spreminja, si utira strugo; globoka, plitva, suha struga; struga hudournika / rečna, vodna struga; struga Save, Soče; pren. življenje teče po svoji strugi; struga časa ∙ ekspr. tudi to je obrnil v svoje struge v svojo korist; ekspr. pogovor je speljala v drugo strugo začela je govoriti o drugih stvareh ♦ alp. ledeniška struga naravna vdolbina, po kateri se pomika ledenik ♪
  24.      strugáča  -e ž (á) star. strgalo: s strugačo odstranjevati lubje z debla ♪
  25.      strugálnica  -e ž (ȃ) delavnica, obrat za struganje: dela v strugalnici ♪

   75.861 75.886 75.911 75.936 75.961 75.986 76.011 76.036 76.061 76.086  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA