Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (75.311-75.335)



  1.      stekleníčiti  -im nedov.) ustekleničevati: stekleničiti sok, vino; stekleničiti s stroji; ročno stekleničiti
  2.      stekleníčka  -e ž (í) manjšalnica od steklenica: steklenička s črnilom / stekleničke za zdravila / kupiti stekleničko parfuma / hraniti dojenčka po steklenički
  3.      stekleník  -a m (í) s steklom ograjen in pokrit prostor za gojenje rastlin; steklenjak: narediti steklenik na vrtu
  4.      steklenína  -e ž (í) stekleni izdelki: prodajati steklenino; porcelan in steklenina / v vežnih oknih se je zatresla steklenina so se zatresle šipe; ima dosti steklenine steklene posode / laboratorijska steklenina
  5.      steklenják  -a m (á) s steklom ograjen in pokrit prostor za gojenje rastlin: postaviti steklenjak; prodajati nageljne iz steklenjaka; gojiti paradižnike v steklenjaku
  6.      steklénka  -e ž (ẹ̄) steklenica: oplesti, zamašiti steklenko: natočiti mošt iz steklenke / steklenka mleka, vina, žganja ◊ agr. steklenke hruške, ki imajo balonasto obliko z dolgim in ozkim delom ob peclju
  7.      steklína  -e ž (í) nalezljiva virusna bolezen živali in ljudi, pri kateri nastopi besnenje in ohromitev: v okolici se je pojavila steklina; cepiti proti steklini / znaki stekline ♦ vet. gozdna ali silvatična steklina steklina gozdnih živali; mestna ali urbana steklina pri živalih v naseljih
  8.      steklíti  -ím nedov. ( í) žarg. zastekljevati: sosedu je pomagal stekliti okna
  9.      stêklo  -a s (é) trda, krhka, navadno prozorna snov, ki se dobi s taljenjem kremena, sode in dodatkov: steklo se tali; obdelovati, proizvajati steklo; barvasto, brezbarvno, motno steklo; drobci stekla; posoda iz stekla / jensko steklo odporno proti visoki temperaturi in kemičnim vplivom; neprebojno steklo; optično steklo ki se uporablja pri izdelavi optičnih priprav; nož za steklo // izdelek iz take snovi, zlasti v obliki plošče: steklo je padlo na tla in se razbilo; obrisati orošena stekla; sončni mrk so opazovali skozi zatemnjeno steklo; slišalo se je žvenketanje stekel v oknih šip / povečevalno steklo preprosta optična priprava za opazovanje majhnih stvari // stekleni izdelki: kupiti steklo za zasteklitev; omara za steklo stekleno posodo / embalažno steklo; muransko steklo pihani, ročno oblikovani stekleni izdelki iz Muranaekspr. umakni se, saj nisi iz stekla delaš mi senco; ekspr. trgovina je vsa v steklu ima veliko steklenih elementov; ekspr. dati kaj pod povečevalno steklo natančno in vsestransko proučitiarhit. ornamentno steklo ki je na eni strani gladko, na drugi pa plastično oblikovano; avt. panoramsko steklo izbočeno vetrobransko steklo; fiz., kem. kronsko steklo ki vsebuje alkalijske kovine ter kalcij in svetlobo zelo malo razklanja; svinčevo steklo ki vsebuje veliko svinca in svetlobo močno razklanja; kem. laboratorijsko steklo odporno proti kemikalijam in temperaturnim spremembam; pleksi steklo trda, lahka, prozorna umetna snov, ki se pri višji temperaturi zmehča in se da oblikovati; topno steklo v vodi topna steklasta zmes kalijevih in natrijevih silikatov; vodno steklo topno steklo; min. rusko steklo rudnina kalijev aluminijev alumosilikat s hidroksilno skupino in fluorom; muskovit; obrt. pihati steklo s steklarsko pipo oblikovati kroglico steklene mase v steklarski izdelek; petr. vulkansko steklo steklu podobna kamnina, ki nastane pri hitrem strjevanju lave; teh. kristalno steklo svinčevo steklo, brušeno tako, da močno lomi svetlobne žarke; matirano steklo s hrapavo površino, ki omogoča bolj enakomerno razprševanje svetlobe; okensko steklo v obliki tankih plošč, ki se uporabljajo zlasti za zastekljevanje; plosko ali ravno steklo v obliki plošč; urno steklo okrogla, izbočena steklena ploščica, ki se v laboratoriju uporabja za pokrivanje steklenih posodic; votlo steklo stekleni izdelki, oblikovani s pihanjem; zeleno steklo zelene barve za izdelavo steklenic; žično steklo z vdelano mrežo iz tanke žice; um. slikati na steklo
  10.      stêklobrusílec  -lca [c in lc] m (ē-) delavec, ki z brusom obdeluje steklene predmete: izučiti se za steklobrusilca; steklopihalci in steklobrusilci
  11.      stêklopiháč  -a m (ē-á) delavec, ki s pihanjem oblikuje steklene predmete: izučil se je za steklopihača
  12.      stêklopihálec  -lca [c tudi lc] m (ē-) delavec, ki s pihanjem oblikuje steklene predmete: steklopihalci in steklobrusilci
  13.      stêklopiháški  -a -o prid. (ē-á) nanašajoč se na steklopihače ali steklopihaštvo: steklopihaški izdelki / steklopihaški poklic; steklopihaška delavnica / naučiti se steklopihaške tehnike
  14.      steklorézec  -zca m (ẹ̑) delavec, ki razrezuje steklo, steklene plošče: steklobrusilci in steklorezci / redko steklorezec je prišel vstavit v okno novo šipo steklar
  15.      stêkloslikár  -ja m (ē-á) 1. um. kdor se ukvarja s slikanjem na steklo ali s sestavljanjem kosov barvastega stekla v sliko: baročni, srednjeveški stekloslikarji 2. kdor poklicno slika okrasje na steklene izdelke ali izdeluje napisne plošče: zaposliti se v steklarni kot stekloslikar
  16.      stêklost  -i ž (é) stanje steklega: ubiti psa zaradi steklosti / ekspr. napadel ga je z živalsko steklostjo divjostjo
  17.      steláža  -e ž () nižje pog. polica: stelaže v shrambi / stelaža s knjigami
  18.      stelít  -a m () metal. zlitina kobalta, kroma in volframa: proizvodnja stelita
  19.      stelíti se  -ím se dov., stélil se ( í) nav. 3. os., nar. vzhodno roditi, povreči tele; oteliti se: krava se je stelila
  20.      stélja  -e ž (ẹ́) 1. kar se uporablja za pripravljanje ležišča domačim živalim: grabiti, napravljati steljo; iti v gozd po steljo; uporabiti slamo za steljo; nastiljati z bukovo, smrekovo steljo; gozdna stelja 2. nar. praprot: nažeti steljo
  21.      steljáriti  -im nedov.) pripravljati steljo: cel dan je steljaril / preh. steljariti gozd izkoriščati ga za steljo steljárjen -a -o: pomanjkanje humusa v steljarjenem gozdu
  22.      steljárjenje  -a s (á) glagolnik od steljariti: prepovedati prepogosto steljarjenje; urediti steljarjenje z zakonom
  23.      stéljčnica  -e ž (ẹ̑) nav. mn., bot. rastline, ki nimajo korenin, stebla in listov, Thallophyta: steljčnice in praprotnice
  24.      steljerája  -e ž () nar. koroško skupno pripravljanje stelje, navadno s klestenjem smrekovih vej: rad je hodil na steljerajo; steljeraja in gnojvoža
  25.      stéljka  -e ž (ẹ̑) bot. ena ali več celic, ki predstavljajo rastlino brez korenin, stebla in listov: zgradba steljke

   75.186 75.211 75.236 75.261 75.286 75.311 75.336 75.361 75.386 75.411  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA