Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (75.236-75.260)


  1.      statuáričen  -čna -o prid. (á) knjiž. 1. kiparski: statuarična umetnost / kip ustreza antičnemu statuaričnemu idealu 2. tak kot pri kipih: statuarična oblikovanost telesa ♪
  2.      statuírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. določiti, predpisati: statuirati delovni čas, pravice; z ustavo, zakonom statuirati ∙ knjiž. nazorno statuirati problem prikazati, predstaviti statuíran -a -o: pravna sredstva so statuirana ♪
  3.      statúra  -e ž (ȗ) knjiž. postava, rast: po staturi je podoben očetu ♪
  4.      státus  -a m (ȃ) kar je po pravnih in samoupravnih normah opredeljeno s pravicami, obveznostmi glede na poklic, dejavnost, pravni položaj: imeti status študenta; izgubiti, pridobiti si status kmeta; priznati komu status umetnika; diplomatski status / inštitut je obdržal status znanstvene ustanove; spremeniti status delovne organizacije; urediti status revije / pravni status // kar je opredeljeno s pravicami, obveznostmi, ugledom v določeni družbi; položaj: izobrazba, poklic, premoženje določajo status človeka v družbi / družbeni status ženske; razlike v družbenem statusu ♦ jur. (osebni) status pravno pomembne značilnosti osebe glede na spol, starost, državljanstvo, osebno stanje ♪
  5.      státusen  -sna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na status: ugotavljati statusne razlike med ljudmi / statusne spremembe delovnih organizacij ◊ jur. statusno pravo pravo, ki ureja pravni položaj fizičnih in pravnih oseb; soc. statusni simbol kar na zunaj kaže pripadnost določenemu družbenemu statusu ♪
  6.      státus quó  státusa quó [kvo] m (ȃ-ọ̑) knjiž. sedanje, dosedanje stanje: zagovarjati status quo; prizadevati si za spremembo statusa quo ♪
  7.      statút  -a m (ȗ) pravni akt, ki določa osnovno ureditev kake organizacije združenega dela, družbenopolitične skupnosti: imeti, sestaviti statut; na sestanku so razpravljali o statutu; statut občine, šole, ustanove; besedilo, določbe, osnutek statuta / sprejeti statut ♪
  8.      statutáren  -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na statut: statutarna določila / statutarne razprave / statutarna komisija ♪
  9.      stáž  -a m (ȃ) 1. delo v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje zlasti zdravniškega poklica, pripravništvo: opraviti staž; staž v bolnišnici; trajanje staža / biti na stažu 2. publ., s prilastkom čas opravljanja poklica, članstva: ima večleten vozniški staž; ugotoviti staž članov kake organizacije / skrajšati delovni staž delovno dobo ♪
  10.      stažíranje  -a s (ȋ) glagolnik od stažirati: končati stažiranje; stažiranje v bolnišnici ♪
  11.      stažírati  -am nedov. (ȋ) delati v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje zlasti zdravniškega poklica: stažirati v bolnišnici ♪
  12.      stažíst  -a m (ȋ) kdor dela v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje zlasti zdravniškega poklica, pripravnik: biti stažist na univerzi; stažist v bolnišnici ♪
  13.      steak  in sték -a [prva oblika sté(j)k] m (ẹ̑) gastr. zrezek iz stegna, navadno debelejši: steak z gobami / goveji, svinjski, telečji steak ♪
  14.      stearín  -a m (ȋ) vosku podobna bela snov, ki sestavlja mast in loj: sveče iz stearina ♪
  15.      stearínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na stearin: stearinska sveča ♦ kem. stearinska kislina višja maščobna kislina, ki se uporablja za izdelavo sveč ♪
  16.      steatít  -a m (ȋ) petr. metamorfna kamnina, sestavljena v glavnem iz lojevca: pečat iz steatita ♪
  17.      stêbelce  -a [bǝl] s (ē) manjšalnica od steblo: stebelce se zlomi; sobna rastlina z dolgimi, visečimi stebelci; kakor stebelca tanke nožice ♦ bot. kalčkovo stebelce ♪
  18.      stêbeln  -a -o [bǝl] prid. (ȇ) nanašajoč se na steblo 1: zaviti stebelne konce rož v navlažen papir / stebelna gniloba ◊ bot. stebelni gomolj odebeljeno podzemeljsko steblo; stebelni list list, ki je na nadzemnem delu stebla; stebelne vitice; obrt. stebelni vbod vbod, ki se veze po obrisu figure, črte tako, da polovica naslednjega vboda prekriva polovico prejšnjega vboda; teh. stebelni vijak vijak z navojem na obeh koncih stebla; vrtn. stebelni potaknjenec steblo ali del stebla za razmnoževanje ♪
  19.      stêbelnica  -e [bǝl] ž (ȇ) nav. mn., bot. rastline, ki imajo korenine, steblo in liste; brstnica: razvoj stebelnic ♪
  20.      stebèr  -brà tudi stèber -bra [tǝb] m (ǝ̏ ȁ; ǝ̀) 1. podolgovat, pokončen, navadno večji gradbeni element, ki kaj nosi: postaviti, sezidati steber; streho so naslonili na stebre; betonski, lesen, železen steber; okrogel, štirioglat steber; vitki stebri iz marmorja so krasili dvorano; nosilnost stebra / stebri in late pri kozolcu / nosilni, okrasni, podporni steber; pren., ekspr. stebri starega družbenega reda so se majali // prosto stoječ, v prerezu navadno okrogel predmet, ki se rabi kot nosilec, opornik: postaviti stebre za ograjo; ladjo so privezali za stebre na obali / električni, telegrafski steber; poškodovati steber prometnega znaka // navadno s prilastkom kar je po obliki temu podobno: po eksploziji so se od tal dvignili dimni stebri; steber plamena se je nagnil; veter je vrtinčil bele stebre prahu; sonce je odsevalo v jezeru v dolgem, gorečem stebru / kapniški steber ki nastane, ko se zrasteta stoječi in viseči kapnik ∙ zmagovitim vojskovodjem so postavljali spominske stebre stebrom podobne spomenike 2. ekspr., s prilastkom najpomembnejši, najvažnejši član ali del: mati je steber družine; biti steber društva, organizacije; mladina je bila steber revolucije ◊ alp. steber okroglasta navpična skalna tvorba v steni; arhit. gobast steber razširjen ob vrhu; elektr. steber kovinski ali betonski opornik za električne vode; steber transformatorja pokončni del magnetnega jedra pri velikih transformatorjih; um. dorski steber brez baze in s preprostim kapitelom; jonski steber z bazo in kapitelom z volutami na oglih; snopasti steber v gotski arhitekturi s polstebri okrog pravokotnega jedra; baza stebra podstavek, podnožje; trup stebra srednji del stebra med bazo in kapitelom; vet. roženi steber valjasta odebelitev notranje strani kopitne stene; zgod. sramotilni steber nekdaj h kateremu postavljajo, privezujejo ljudi za kazen ♪
  21.      stêblast  -a -o prid. (é) ki ima zelo veliko, izrazito steblo: steblasto cvetje ♪
  22.      steblíčje  -a s (ȋ) več stebel, stebla: povezati stebličje; preriniti se skozi stebličje; ostro stebličje ♪
  23.      steblíka  -e ž (í) 1. rastlina s steblom: nabirati steblike; steblike in grmi // steblo: bambusova steblika; žitna steblika; listi in steblike 2. bot. rastlina, katere podzemni organi živijo več let, nadzemni pa vsako leto odmrejo: posaditi steblike; steblike, enoletnice in trajnice ♪
  24.      steblíti se  -ím se nedov. (ȋ í) poganjati, delati steblo: žito se že stebli ♪
  25.      stêblo  -a s (é) 1. osrednji, navadno nadzemni del rastline, iz katerega rastejo listi, cveti, plodovi, veje: steblo se debeli, požene, raste; iz stebla rastejo listi; nizko, visoko steblo; ovijajoče se, pokončno, poleglo steblo; votlo steblo; steblo buč, graha, hmelja; lomiti stebla koruze; steblo, list in cvet 2. teh. steblu podoben del stroja ali strojnega elementa: steblo vijaka, žeblja; steblo ventilatorja; premer stebla / steblo izvijača, dleta ◊ agr. iti v steblo pognati, narediti steblo; anat. lasno steblo del lasu, ki moli iz kože; bot. steblo omeseni; četverorobo, kolenčasto, mesnato steblo; plazeče se steblo; podzemno steblo; lov. steblo glavni del roga pri jelenu, srnjaku, na katerem so parožki; navt. steblo vesla ožji del vesla med listom in ročajem ♪

   75.111 75.136 75.161 75.186 75.211 75.236 75.261 75.286 75.311 75.336  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA