Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (75.161-75.185)



  1.      starínski  -a -o prid. () 1. ki je nastal, bil razširjen v (daljni) preteklosti: proučevati starinske plese; starinske pesmi; zbirati starinske posode; doma imajo starinsko pohištvo ♦ lingv. starinske besede v preteklosti splošno rabljene besede // ki ima dosti prvotnih, starih značilnosti: rad si ogleduje starinska mesta; starinsko narečje / predmet, stol starinske izdelave ∙ vsi ti predmeti imajo starinsko vrednost so pomembni zaradi starosti in tipičnih značilnosti 2. nemoderen, nesodoben: nosi obleko starinskega kroja / imeti starinske nazore; njegova načela so starinska starínsko prisl.: skladba zveni starinsko; oblači se po starinsko; starinsko opremljena soba; sam.: hiša je mešanica starinskega z novodobnim
  2.      starínskost  -i ž () lastnost, značilnost starinskega: občudovati starinskost obmorskega mesta; starinskost besedila, narečja / zadah po zatohlosti in starinskosti po starem
  3.      staríti  -ím nedov. ( í) knjiž. starati: težko življenje ga hitro stari / imel je občutek, da se doma samo stari
  4.      stárka  -e ž () stara ženska: starka slabo sliši; osemdesetletna starka; sključena, zgubana starka; smrt starke; oblači se kot starka // star. ptičja samica: starka je učila mladiča, kako naj si išče hrano ● ekspr. starka zima se že poslavlja zima; ekspr. prišla je starka s koso smrt; zastar. moje starke ni doma žene
  5.      stárkin  -a -o () pridevnik od starka: starkin glas; starkine besede
  6.      staro...  ali stáro... prvi del zloženk () nanašajoč se na star: staročeh, staroslovenec; starokitajski; staromoden, staroselec
  7.      starobíten  -tna -o prid.) redko prvoten, star: starobitni prebivalci / starobitna domačija zelo stara
  8.      stáročéh  -a m (-ẹ̑) pristaš češke konservativne stranke v 19. stoletju: mladočehi in staročehi
  9.      starodéden  -dna -o prid. (ẹ̄) knjiž. zelo star: starodedno mesto ∙ knjiž. ohraniti starodedne običaje sprejete od davnih prednikov
  10.      starodôben  -bna -o prid. (ó ō) knjiž. nemoderen, nesodoben: starodobno pohištvo
  11.      stároegipčánski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na Egipčane do konca 4. stoletja pred našim štetjem: staroegipčanska pisava, umetnost / staroegipčanska vladarska družina
  12.      starogôrski  in starogórski -a -o prid. (ó; ọ̑) lit., v zvezi starogorski rokopis in Starogorski rokopis zapisi treh molitev v slovenskem jeziku s konca 15. stoletja
  13.      stároíndijski  -a -o prid. (-í) nanašajoč se na Indijo ali Indijce do približno 12. stoletja: staroindijski jeziki; staroindijska književnost, kultura ♦ šah. staroindijska obramba otvoritev igre, pri kateri črni postavi lovca z osnovnega polja v središče
  14.      stárokatoličàn  in stárokatoličán -ána m (- -á; -) pripadnik starokatoliške vere: starokatoličani in katoličani
  15.      stárokatóliški  -a -o prid. (-ọ̑) nanašajoč se na starokatoličane: starokatoliški škof / starokatoliška cerkev ♦ rel. starokatoliška vera katoliška vera, ki ne priznava papeževe nezmotljivosti
  16.      stároklásičen  -čna -o prid. (-á) nanašajoč se na stare Grke in Rimljane; klasičen: staroklasična književnost / staroklasični jezik stara grščina ali latinščina
  17.      starokopíten  -tna -o prid. () 1. ki se v vsem drži ustaljenih navad iz prejšnjih časov: starokopiten človek; naš oče je starokopiten; starokopitna gospodinja; preveč, zelo starokopiten 2. ki ima nesodobne, zastarele nazore: starokopiten vzgojitelj; v oblačenju je precej starokopiten // ekspr. nesodoben, zastarel: o vzgoji ima še starokopitne nazore; starokopitne metode poučevanja / ta časopis je starokopiten konservativen; starokopitna oprema stanovanja nemoderna, nesodobna
  18.      starokopítnež  -a m () ekspr. starokopiten človek: pretiran, velik starokopitnež / v teh stvareh je starokopitnež; glede jezika so ga imeli za starokopitneža
  19.      starokopítnik  -a m () ekspr. starokopiten človek: očitali so mu, da je starokopitnik
  20.      starokopítnost  -i ž () lastnost, značilnost starokopitnega človeka: pretirana starokopitnost je neprijetna; zaradi starokopitnosti se ne zna prilagajati / jezikovna starokopitnost
  21.      starokrájski  -a -o prid. () knjiž. nanašajoč se na stare kraje, staro domovino: starokrajski prijatelji / ohraniti starokrajske običaje
  22.      stárokrščánski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na zgodnje krščanstvo: starokrščanska bazilika / starokrščanska umetnost
  23.      staroléten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. silvestrski: staroletna noč ● ekspr. košat, staroleten hrast star
  24.      staromésten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na stari del mesta: staromestne ulice / središče mesta ima staromesten videz
  25.      staromóden  -dna -o prid. (ọ́) ekspr. nemoderen, nesodoben: staromodni čevlji; njegova obleka je staromodna; staromodno pohištvo / staromoden človek / staromodni nazori nesodobni, zastareli staromódno prisl.: staromodno se oblačiti

   75.036 75.061 75.086 75.111 75.136 75.161 75.186 75.211 75.236 75.261  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA