Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (74.911-74.935)


  1.      sŕd  -a m (ȓ) 1. velika stopnja jeze: srd ga je premagal; v njem je rasel srd; spraviti koga v srd; ekspr. popadel ga je divji srd; izbruh srda / govoriti s srdom v glasu 2. ekspr. silovitost, divjost: srd nevihte se je polegel; srd valov ♪
  2.      srdít  -a -o prid., srdítejši (ȋ) 1. zelo jezen: biti, postajati srdit; ves srdit je začel ugovarjati // nav. ekspr. ki izraža, kaže veliko jezo: kričal je s srditim glasom; srdit obraz, pogled; srdite kretnje 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, z veliko intenzivnostjo: pograbila ga je srdita jeza; srdito grmenje topov / srdit boj, prepir srdíto prisl.: srdito mahati z rokami; srdito pogledati ♪
  3.      srdítež  -a m (ȋ) ekspr. kdor se zelo jezi: srditeža sta bila hitro pripravljena na pretep; nerazsoden srditež ♪
  4.      srdíti  -ím, tudi srdíti in sŕditi -im nedov. (ȋ í; ȋ ŕ) spravljati v veliko jezo: srdi jih človeška neumnost; srdi ga, če mu ugovarjajo srdíti se, tudi srdíti se in sŕditi se čutiti, izražati veliko jezo: ali se oče še srdi; srdi se sam nase ♪
  5.      srdítost  -i ž (ȋ) velika stopnja jeze: srditost ga je minila; izbruh srditosti / težko prenaša njegovo srditost // ekspr. velika stopnja česa sploh: spori, značilni po svoji srditosti / srditost boja ♪
  6.      srébanje  -a s (ẹ̄) glagolnik od srebati: motilo ga je njegovo srebanje / počitek ob srebanju kave ♪
  7.      srébati  -am tudi -ljem nedov. (ẹ̄) spravljati v usta kaj tekočega in požirati ob hkratnem vlečenju zraka vase, pri čemer nastajajo šumeči glasovi: srebati juho; srebati iz skodelice; pri jedi sreba / srebati školjke // ekspr. piti v majhnih požirkih: srebali sta čaj in prigrizovali piškote; počasi, z užitkom srebati kavo / sedel je v gostilni in srebal vino ∙ pog., ekspr. rad ga sreba pije (alkoholne pijače) srebáje: srebaje kavo, sta se pogovarjala ♪
  8.      srébkati  -am nedov. (ẹ̑) ekspr. srebati: srebkati kavo ♪
  9.      srebljáj  -a m (ȃ) količina česa tekočega, ki se naenkrat srebne: odpil je srebljaj kave in odložil skodelico ♪
  10.      srebljáti  -ám nedov. (á ȃ) ekspr. srebati: moški so gledali televizijo in srebljali pivo ♪
  11.      srébniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) spraviti v usta kaj tekočega in požreti ob hkratnem potegu zraka vase, pri čemer nastanejo šumeči glasovi: srebniti malo juhe; hlastno je srebnil iz kozarca // ekspr. malo popiti: dal ji je piti, pa je samo srebnila ∙ pog., ekspr. rad ga srebne pije (alkoholne pijače) ♪
  12.      srebrár  -ja m (á) izdelovalec ali prodajalec izdelkov iz srebra: po poklicu je srebrar; delavnice srebrarjev in zlatarjev ♪
  13.      srêbrast  -a -o prid. (é) po barvi podoben srebru: srebraste ribje luske / srebrast lesk ♪
  14.      srébrc  -a m (ẹ̑) vet. žival s srebrnkasto dlako, zlasti kunec: gojiti srebrce in činčile ♪
  15.      srebrénka  -e ž (ẹ̄) bot. rastlina s srčastimi, neenakomerno nazobčanimi listi in vijoličastimi cveti v socvetju, Lunaria: na vrtu rastejo srebrenke ● knjiž. njegova srebrenka daleč nese s srebrom okovana puška ♪
  16.      srebréti  -ím nedov. (ẹ́ í) knjiž. postajati po barvi podoben srebru: nebo je začelo srebreti / polja so srebrela v mesečini ♪
  17.      srebríkast  -a -o prid. (í) knjiž. srebrnkast: srebrikasta megla; v mesečini se je zdela trava srebrikasta srebríkasto prisl.: voda se srebrikasto razliva; srebrikasto sive skale ♪
  18.      srebríkati se  -am se nedov. (ȋ) knjiž. srebrnkasto se odražati, kazati: jezero se srebrika; nad dolino se je srebrikala megla ♪
  19.      srebrína  -e ž (í) knjiž. lastnost srebrnega, srebrna barva: mesečeva srebrina; srebrina zvezd ♪
  20.      srebríti  -ím nedov., srebrèn (ȋ í) prekrivati s tanko plastjo srebra: srebriti kovinsko ploščo, verižico // ekspr. delati kaj po barvi podobno srebru: slana je srebrila travnik; lasje mu srebrijo sivijo srebríti se ekspr. srebrno se odražati, kazati: nebo se je začelo srebriti; reka se srebri v mesečini ♪
  21.      srebŕn  -a -o prid. (ȓ) 1. ki je iz srebra: srebrn kovanec; srebrn pribor; srebrna žica / srebrna kolajna, medalja kolajna, medalja, ki se podeli za drugo mesto v posameznih športnih disciplinah; srebrna plaketa; srebrna ura // srebrov: srebrni rudniki; srebrna ruda 2. take barve kot srebro: srebrni čevlji; srebrn papir / ekspr.: srebrni lasje; srebrna brada; pesn. srebrna rosa / srebrn sijaj; srebrna barva 3. ekspr. zvonek, čist: srebrn glas; srebrn smeh otrok; srebrno petje ● pog. srebrna lisica krzno severne lisice, dobljeno pozimi; srebrna poroka petindvajsetletnica poroke; ekspr. srebrna ptica letalo; ekspr. ima že srebrne nitke v laseh sive lase ◊ bot. srebrna krvomočnica alpska rastlina s srebrno dlakavimi pritličnimi listi in rožnatimi cveti, Geranium argenteum; um. srebrno risalo nekdaj risalo s srebrno konico; vrtn. srebrni javor veliko parkovno drevo z nasprotnimi, deljenimi, na spodnji strani srebrno sivimi listi, Acer saccharinum; srebrna lipa visoko okrasno drevo z velikimi premenjalnimi, na spodnji strani srebrno sivimi listi, Tilia tomentosa; srebrna smreka parkovno drevo s srebrno sivimi iglicami, Picea pungens var. glauca; zool. srebrna ribica z lesketajočimi se luskinicami pokrita žuželka, ki živi v stanovanju, Lepisma saccharina srebŕno prisl.: srebrno se lesketati; srebrno beli lasje ♪
  22.      srebŕnast  -a -o prid. (ȓ) redko srebrnkast: srebrnasta krila ptice ♦ vrtn. srebrnasta akacija okrasno sredozemsko ali tropsko drevo s pernatimi listi in rumenimi cveti v glavicah, Acacia decurrens ♪
  23.      srebrníca  -e ž (í) zool. riba s srebrnkastim telesom in rumenimi plavutmi, Monodactylus argenteus: jata srebrnic ♪
  24.      srebrník  -a m (í) srebrn kovanec: kovati srebrnike; plačati s srebrniki / rimski srebrnik ♪
  25.      srebrníkast  -a -o prid. (í) ekspr. nekoliko srebrn: srebrnikasta ikona / srebrnikasta trava ♪

   74.786 74.811 74.836 74.861 74.886 74.911 74.936 74.961 74.986 75.011  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA