Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (74.436-74.460)


  1.      spletkár  in splétkar -ja m (á; ẹ̑) nav. ekspr. kdor spletkari: ta človek je velik spletkar; hinavci in spletkarji / politični spletkarji ♪
  2.      spletkaríca  in splétkarica -e ž (í; ẹ̑) nav. ekspr. ženska, ki spletkari: nevarna, zlobna spletkarica ♪
  3.      spletkaríja  -e ž (ȋ) nav. mn., nav. ekspr. zvijačno, zahrbtno dejanje proti komu: pripravljati, snovati spletkarije; prepiri in spletkarije / zakulisna spletkarija ♪
  4.      spletkáriti  -im nedov. (á ȃ) nav. ekspr. zvijačno, zahrbtno delati proti komu: kamor pride, začne spletkariti; vedno je rada spletkarila / spletkariti zoper koga, proti komu / spletkariti z usodami drugih ljudi ♪
  5.      spletkárjenje  -a s (á) glagolnik od spletkariti: postal je žrtev spletkarjenja; spletkarjenje in opravljanje / politično spletkarjenje ♪
  6.      spletkárka  in splétkarka -e ž (á; ẹ̑) nav. ekspr. ženska, ki spletkari: je spletkarka in opravljivka ♪
  7.      spletkárski  tudi splétkarski -a -o prid. (á; ẹ̑) nanašajoč se na spletkarje ali spletkarstvo: vodili so ga spletkarski nagibi; spletkarsko ozračje / spletkarski človek ♪
  8.      splézati  -am dov. (ẹ̑) 1. plezaje priti: splezati na drevo, z drevesa / splezati na greben / otrok mu je splezal na kolena / splezati čez ograjo 2. povzpeti se, dvigniti se: splezati po lestvi na podstrešje ∙ ekspr. njihov sin je v nekaj letih visoko splezal dosegel visok položaj; ekspr. splezati po hrbtih drugih doseči uspeh na škodo drugih ♪
  9.      spljúzniti  -em dov. (ú ȗ) knjiž., redko spraviti iz česa mokrega, sluzastega: spljuzniti seme iz plodu ♪
  10.      splodíti  -ím dov., splódil; splojèn (ȋ í) knjiž. spočeti: sploditi potomstvo ♪
  11.      splòh  prisl. (ȍ) 1. izraža splošno veljavnost povedanega: to so sploh znane besede; otrokom sploh marsikaj lahko spregledamo; takšne knjige berejo redki in sploh mlajši 2. izraža veljavnost za celoto v primerjavi z njenimi deli: pred očmi nam ni posameznik, ampak človek sploh; navdušen je za poezijo in za umetnost sploh; govori o gospodarstvu sploh in še posebej o kmetijstvu ♦ lingv. dvorana pomeni večji, zaprt prostor sploh izraža splošnost pomena razlagane besede 3. pog., ekspr., pri naštevanju izraža obstajanje česa poleg že povedanega: rekel ji je, da je neumna gos, koza in sploh; postregli so nam z mesom, pecivom in vinom in sploh / zahvaljujem se vam za požrtvovalnost, medsebojno razumevanje in sploh / drveli so skozi ovinke in mimo skal in oh in sploh 4. ekspr. izraža ugotovitev, spoznanje resničnega stanja: sploh mu delamo krivico, ko ga ne nagradimo; sploh pa rajši vidim, da odidete domov / nisem je iskal, sploh se niti spomnil nisem nanjo; da je to namenjeno materam, sploh ni treba posebej poudarjati / sploh (ti) ni kaj reči. Lepa si / v vezniški rabi kar naprej sitnari, sploh si samo domišlja, da je bolan / v medmetni rabi potepal sem se po mestu, obhodil obzidje, stikal v arhivu, sploh, nisem se dolgočasil 5. nav. ekspr., navadno v vprašalnih, odvisnih stavkih poudarja pomen besede, na katero se nanaša: kako je to sploh mogoče; kdo pa ste sploh vi; sprašujem se, kaj sploh delam tukaj; si danes sploh kaj jedel; ali sploh veste, kdaj pride; naj bo vesel, da sploh še živi / to je največ, kar se sploh da doseči; kot voditelj mora še sploh biti za zgled; elipt.: pretepel je fanta, potem pa začel razmišljati, zakaj ga je sploh; imela je prijeten glas, lepo postavo, obraz pa sploh // v nikalnih stavkih poudarja zanikanje: ponoči sploh ne gre od doma; take pohvale sploh ne zasluži; vsega tega takrat sploh še ni bilo / povabil jo je na ples, a je rekla, da sploh ne pleše; kako pa tvoj prijatelj? Sploh se ne oglasi, sploh ne vem, kje je / bila je huda nesreča: pet mrtvih, da o ranjenih sploh ne govorimo; si dolgo čakal? Sploh ne ● star. ta teden bodo sploh začeli trgati povsod; vsi; ekspr. takšni izzivi so vedno zdrava in koristna stvar, sploh pa za mladega človeka izraža omejevanje na najpomembnejše; ekspr. sploh pa, ali je to važno izraža podkrepitev trditve ♪
  12.      splôščati  -am nedov. (ó) delati kaj plosko, sploščeno: sploščati žico s kladivom; predmeti se pod težo sploščajo / sploščati fige, posušene slive ♪
  13.      splôščiti  -im tudi sploščíti -ím dov., splôščil tudi splóščil (ō ȏ; ȋ í) narediti kaj plosko, ploščato: iz testa oblikovane kroglice pred pečenjem sploščimo; sploščiti žico; pri gledanju na daleč se leča splošči / pritisnil je nos na šipo, da se je sploščil / sploščiti robove z vročim likalnikom ● prostor na njegovih slikah se je sploščil ne daje izrazitega prostorskega vtisa; ekspr. od strahu se je sploščil k steni stisnil splôščen -a -o tudi sploščèn -êna -o 1. deležnik od sploščiti: sploščena leča; sploščena žica; sploščeno železo 2. ki ima razmeroma majhno debelino: sploščen kamen; sploščen prsni koš; sploščena oblika gomoljev; sploščeno telo nekaterih živali / sploščen nos nos z malo izstopajočo nosno kostjo ♪
  14.      splôšen  -šna -o prid., splôšnejši (ó) 1. ki se nanaša na vse ljudi, stvari, ne na posameznika, posamezno: skrbeti za splošno blaginjo, srečo; predmet je namenjen splošni uporabi / razglasiti splošni mir; splošna ljudska obramba; splošna volilna pravica; v nekaterih deželah splošna stavka // ki se nanaša na več ljudi sploh: pri otrocih je to splošen pojav; v gostilni se je začel splošen pretep; splošen vtis je bil, da je v mestu premalo trgovin; te pesmi veljajo po splošni sodbi za njegove najboljše; med letalskim napadom je nastala splošna zmeda; vzbujati splošno občudovanje // ki se nanaša na kak pojav v celoti: opisati splošni politični položaj v državi; splošni vtis o operni predstavi je bil slab; napisati splošno oceno seminarja // ki je skupen vsem istovrstnim primerom: splošne lastnosti otrok, učencev; opisovati splošne poteze življenja // ki se ne nanaša na posameznosti, podrobnosti: obravnavati splošna vprašanja; besedilo je preveč splošno / splošni načrt; splošna določila statuta / splošni in zato nenatančni izrazi pomensko široki 2. ki obravnava osnovne značilnosti, zakonitosti predmeta določene stroke: specializirati se za splošno kemijo; razlikovati med splošno psihologijo in posebnimi psihologijami občo psihologijo / splošna izobrazba izobrazba, ki obsega osnove z vseh glavnih področij človekove dejavnosti // nanašajoč se na dejavnost, ki ni specializirana: izdelovati jeklo za splošno strojegradnjo; splošno mizarstvo / izučil se je za splošnega ključavničarja / izdati splošno enciklopedijo / splošna ambulanta, bolnišnica / Splošna plovba Piran ● publ. kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje razpisa imeti kvalitete, ki se zahtevajo, pričakujejo ◊ ekon. splošni ekvivalent blago, v katerem vse drugo blago izraža svojo vrednost; splošni stroški stroški poslovanja delovne organizacije, ki niso neposredno povezani s proizvodnjo; splošna poraba ali splošna potrošnja sredstva, porabljena za delovanje družbenopolitičnih skupnosti; film. splošni plan izrez prizorišča, ki daje vtis naravne velikosti; geom. splošna lega tvorbe lega tvorbe, s katero ni poudarjen noben poseben odnos te tvorbe glede na projekcijski sistem; jur. splošni in posebni del zakona; med. zdravnik splošne medicine; voj. splošna mobilizacija splôšno prisl.: to je splošno človeška lastnost; splošno družbeni pojavi; ta beseda je bila nekoč splošno rabljena; splošno znano dejstvo splôšni -a -o sam.: prehod od splošnega k posebnemu; ni znal združiti osebnega s splošnim; na splošno na splošno govoriti; na splošno je bila dobra študentka; na splošno razgledan človek; v splošnem v splošnem se ne zanima za slikarstvo; v splošnem je tako ravnanje običajno ♪
  15.      splôšnica  -e ž (ō) knjiž., redko puhlica, fraza: nihče ga ni poslušal, ker je govoril same splošnice ♪
  16.      splôšno... 1 prvi del zloženk (ō) nanašajoč se na ves, cel: splošnodržaven, splošnoslovanski ♪
  17.      splošno... 2 prvi del zloženk, kakor splošnodružben, splošnofilozofski ipd., gl. splošen ♪
  18.      splôšnoizobrázben  -a -o prid. (ó-ȃ) nanašajoč se na splošno izobrazbo: nizka splošnoizobrazbena raven ♪
  19.      splôšnoljúdski  -a -o prid. (ō-ȗ) nanašajoč se na vse ljudstvo: splošnoljudske koristi / splošnoljudski značaj revolucije ♦ jur., do 1953 splošnoljudsko premoženje ♪
  20.      splôšnonároden  -dna -o prid. (ō-á) nanašajoč se na ves narod: vzdrževanje kulturnih ustanov je splošnonarodni problem ♪
  21.      splôšnost  -i ž (ó) 1. lastnost, značilnost splošnega: splošnost nekaterih pojavov; prizadevati si za splošnost izobrazbe; splošnost zadovoljstva je bila očitna 2. filoz. kar se nanaša na bistvene skupne znake pri vseh primerkih: prehajati preko posebnosti v splošnost ♪
  22.      splúnkati  -am dov. (ȗ) ekspr. povzročiti, da tekočina v nepolni posodi zaradi sunkovitega premikanja izgubi bistrost, čistost: splunkati vino v sodčku ♪
  23.      splúti  splôvem in splújem dov., tudi splovíte (ú ó, ú) začeti pluti: ladja je že splula; čoln je splul od brega / ekspr. ptice so splule na jug odletele ♪
  24.      splúžiti  -im tudi izplúžiti -im dov. (ú ȗ) s (snežnim) plugom odstraniti sneg: splužiti cesto / splužiti sneg splúžen tudi izplúžen -a -o: splužena cesta; prim. izplužiti ♪
  25.      spočásniti  -im in spočasníti -ím dov., spočásnil (ā; ȋ í) upočasniti: spočasniti hojo, vožnjo / spočasniti korak / bolezen je spočasnila otrokov razvoj / knjiž. avtomobil je spočasnil hitrost zmanjšal ♪

   74.311 74.336 74.361 74.386 74.411 74.436 74.461 74.486 74.511 74.536  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA