Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (73.836-73.860)


  1.      sodrúžica  -e ž (ȗ) ženska oblika od sodrug 1: izbrati izkušeno sodružico za pogajanja / kot nagovor sodrugi in sodružice, pripravimo se za novi čas ♪
  2.      sòfinancêr  in sòfinansêr -ja m (ȍ-ȇ) kdor je skupaj s kom financer česa: dogovor med sofinancerji stanovanjskih hiš ♪
  3.      sòfinancíranje  in sòfinansíranje -a s (ȍ-ȋ) glagolnik od sofinancirati: zbrati sredstva za sofinanciranje nove šole ♪
  4.      sòfinancírati  -am in sòfinansírati -am nedov. in dov. (ȍ-ȋ) skupaj s kom financirati: gospodarske organizacije financirajo ali pa sofinancirajo strokovne šole ♪
  5.      sofíst  -a m (ȋ) 1. pristaš starogrške filozofske smeri, ki temelji na senzualizmu in spoznavnem relativizmu: sofist Protagora; ideje, metode sofistov 2. slabš. kdor dokazuje, razglaša navidezne resnice, namerno zavajajoče trditve: ne bodi tak sofist ♪
  6.      sofisteríja  -e ž (ȋ) knjiž. dokazovanje, razglašanje navideznih resnic, namerno zavajajočih trditev; sofistika: tako govorjenje je sofisterija ♪
  7.      sofístika  -e ž (í) 1. starogrška filozofska smer, ki temelji na senzualizmu in spoznavnem relativizmu: nekatere ideje je ta filozof prevzel iz sofistike; doba sofistike 2. slabš. dokazovanje, razglašanje navideznih resnic, namerno zavajajočih trditev: nobena sofistika ne more ovreči tega dejstva / v njihovem govorjenju je veliko sofistike ♪
  8.      sofíta  -e ž (ȋ) gled. kratka zavesa nad odrom, ki od zgoraj omejuje prizorišče: kulise in sofite ♪
  9.      sofízem  -zma m (ȋ) slabš. navidezna resnica, namerno zavajajoča trditev: taka argumentacija je sofizem; dokazovati kaj s sofizmi; ceneni sofizmi ♦ filoz. navidezna, na nepravilnem sklepanju, dokazovanju temelječa sodba ♪
  10.      sofóra  -e ž (ọ̑) vrtn. parkovno drevo s široko okroglasto krošnjo in rumenkasto belimi cveti v latih, Sophora japonica: sofora v parku medi / japonska sofora ♪
  11.      soglásen  -sna -o prid. (á ā) 1. navadno v povedni rabi ki ima enako mnenje o čem, stališče do česa: udeleženci konference so bili soglasni glede glavnih vprašanj; bili so soglasni, da ta določila posegajo v pristojnost drugih organov // ki meni, da je kaj pravilno, ustrezno: niso bili soglasni z njegovim pravopisnim načrtom 2. ki vsebuje, izraža isto mnenje, odločitev vseh: soglasna izvolitev / soglasen sklep 3. knjiž. skladen, ubran: k čevljem sodi še klobuk soglasne barve / vsaka slika je sama zase soglasna enota soglásno prisl.: soglasno so ga izbrali za delegata; soglasno so sklenili, da se delo uprizori; soglasno sprejet predlog; ali sprejmete mojo ponudbo? Soglasno sprejeto ♪
  12.      soglasíti  -ím in soglásiti -im dov., soglásil (ȋ í; ā) zastar. uskladiti: soglasiti barve z vsebino slike soglasíti se, in soglásiti se strinjati se, soglašati: soglasili so se z njegovo odločitvijo ♪
  13.      soglásje  -a s (ȃ) 1. stanje, ko imajo osebe, skupine enako mnenje o čem, stališče do česa: doseči soglasje glede razorožitve; po dolgi razpravi je prišlo med njimi do soglasja; sodni izvedenec je bil s psihiatri v popolnem soglasju 2. pozitivno mnenje, odgovor glede uresničitve česa: dati soglasje za zvišanje cen; investitor mora za vsako spremembo dobiti soglasje ustreznega organa; zamenjati stanovanje brez soglasja stanodajalca // mnenje, da je kaj pravilno, ustrezno: dobiti soglasje k finančnemu načrtu, predlogu // dokument s takim mnenjem: podpisati soglasje; imeti za gradnjo vsa potrebna soglasja 3. knjiž. skladnost, ubranost: soglasje med vsebino in obliko / biti sam s seboj v soglasju / redko glas trobente se je zlival z drugimi glasovi v prijetno soglasje sozvočje, harmonijo ● ekspr. med njima je vladalo soglasje medsebojno razumevanje, prijateljstvo; delati v soglasju s predstojniki po njihovih navodilih ♪
  14.      soglásnik  -a m (ȃ) lingv. glas srednje in najmanjše odprtostne stopnje, ob samoglasniku navadno nezložen: podstava se končuje na soglasnik; končni soglasnik; izgovor črke l pred soglasnikom / bilabialni ali dvoustnični soglasnik; nezveneči, zveneči soglasnik // znak za tak glas: nerazločna pisava nekaterih soglasnikov ♪
  15.      soglásniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na soglasnik: soglasniški sklop; soglasniška premena ♦ lit. soglasniški stik ujemanje soglasnikov ali soglasniških skupin v zaporednih besedah; aliteracija ♪
  16.      soglásnost  -i ž (á) značilnost soglasnega: soglasnost izvolitve // redko soglasje: izraziti soglasnost z načrtom / knjiž. soglasnost besedila in glasbe skladnost, ubranost ♪
  17.      soglášanje  -a s (á) glagolnik od soglašati: soglašanje sodelavcev z njegovim prizadevanjem ga je spodbujalo; glasno soglašanje / zastar. za tak ukrep je potrebno soglašanje narodnega predstavništva soglasje ♪
  18.      soglášati  -am nedov. (á) 1. imeti enako mnenje o čem, stališče do česa: v tej stvari vsi soglašajo; soglašala sta, da je ta kraj najlepši; glede tega je popolnoma soglašal z njimi / ocenjevalci soglašajo, da je predstava dobra 2. izražati, imeti pozitivno mnenje glede uresničitve česa: člani komisije so soglašali z njegovo izvolitvijo; soglašali so, da lahko takoj odide // meniti, da je kaj pravilno, ustrezno: soglašati z idejo knjige; soglašati z mnenjem, predlogom koga / soglašati z vsebino zapisnika; zastar. soglašal se je z njihovo namero / dov. kaj misliš ti? Soglašam 3. knjiž. skladati se, ujemati se: torbica in čevlji soglašajo z obleko / to ne soglaša z vašimi idejami / v zakonu sta lepo soglašala živela v medsebojnem razumevanju, prijateljstvu ♪
  19.      sogólten  -tna -o [u̯t] prid. (ọ́ ọ̄) nar. lakomen, pohlepen: sogoltni ljudje sogóltno prisl.: nagnil je vrč in sogoltno pil ♪
  20.      sogórnik  -a m (ọ̑) zgod., v fevdalizmu uživalec gorskega vinograda: določiti sogornikom čas trgatve; sogorniki in mejaši ♪
  21.      sògòst  -gôsta m, im. mn. sògôstje tudi sògôsti (ȍ-ȍ ȍ-ó) gost v razmerju do drugega gosta: pozdravil je sogoste in prisedel ♪
  22.      sògradítelj  -a m (ȍ-ȋ) kdor je skupaj s kom graditelj česa: iskal je sograditelja za počitniško hišico / ekspr. sograditelj evropske kulture ♪
  23.      sôha  in sóha -e ž (ó; ọ́) 1. knjiž. kip: marmorna soha; soha slavnega pesnika; stati nepremično kot soha 2. teh. navpičen podporni, oporni tram, kol: podpreti strop s sohami; ograja z betonskimi sohami; soha vrtnih vrat ♦ grad. pokončni tram strešnega povezja 3. navt. zgornji drog pri trapezoidnem jadru, gibljivo pritrjen na jambor: privezati jadro na soho / nakladalna soha na jamboru ali posebnem stebru, ki se uporablja za natovarjanje in raztovarjanje tovora ♪
  24.      sôhica  in sóhica -e ž (ó; ọ́) manjšalnica od soha: sohica sončnega božanstva / spuščati rešilni čoln s sohice ♪
  25.      sòígra  -e ž (ȍ-ȋ) skupna igra: uglašena soigra nastopajočih v drami / brezhibna soigra solistke z orkestrom / ekspr. doseči s soigralcem pravo soigro sodelovanje pri igranju; knjiž. pri tej starosti je otrok že sposoben za soigro igranje z drugimi ♪

   73.711 73.736 73.761 73.786 73.811 73.836 73.861 73.886 73.911 73.936  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA