Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (73.811-73.835)



  1.      sodníjski  -a -o prid. () nanašajoč se na sodnijo: nočem imeti sodnijskih opravkov / sodnijski uslužbenec / sodnijsko poslopje // knjiž. soden: sodnijski stroški / sodnijska obravnava
  2.      sodník  -a m (í) 1. kdor ima pravico soditi in odločati o drugih pravnih zadevah: sodnik je izrekel sodbo; imenovati, izvoliti koga za sodnika / nepoklicni, poklicni sodniki; sodnik za prekrške 2. šport. kdor nadzoruje športno igro, tekmovanje, da poteka v skladu s pravili, in meri, ocenjuje rezultate, tekmovalce: sodnik je tekmovalca izključil, opomnil; sodniki so povedali ocene / atletski, nogometni, plavalni sodnik; glavni sodnik; stranski sodnik pri nogometu vsak od obeh sodnikov ob vzdolžni črti igrišča, ki opozarja glavnega sodnika na prekrške v avtu, ofsajdu; točkovni sodnik ki ocenjuje tekmovalce s točkami; sodnik v ringu ki v ringu nadzoruje boj 3. kdor sodi, ocenjuje kaj sploh: če se bosta metala, bom jaz sodnik; kritik je bil pesniku strog sodnik / rad se postavlja v vlogo sodnika ● on je že stopil pred večnega sodnika v krščanskem okolju je že umrl; ekspr. v zadnjih dveh letih je stopil že tretjič pred sodnika je bil že tretjič obtoženec, obdolženec; čas je najboljši, najpravičnejši sodnik po daljšem času se najbolj pravično pokaže resnična vrednost, pravilnost česa; brez tožnika ni sodnika če nihče ne zahteva, sodišče samo ne začne določenega postopka; če se nihče ne pritoži, nihče ne nastopi kot razsodnikjur. civilni, kazenski sodnik; mirovni sodnik v nekaterih državah sodnik za manj pomembne zadeve; preiskovalni sodnik ki opravlja preiskavo, preiskovalna dejanja; sodnik poročevalec ki na pritožbeni stopnji poroča senatu o obravnavani zadevi; sodnik porotnik vsak izmed nepoklicnih sodnikov, ki skupaj s (poklicnimi) sodniki odloča o zadevi, o kateri teče postopek pred sodiščem; sodnik posameznik ki v primerih, določenih z zakonom, sam sodi, odloča; rel. nebeški, večni sodnik Bog kot sodnik; vet. kinološki sodnik kdor uradno ocenjuje pse na razstavi, tekmovanju; zgod. mestni sodnik od 14. do 18. stoletja nosilec sodne oblasti v mestu, včasih tudi s funkcijo župana
  3.      sodníški  -a -o prid. () nanašajoč se na sodnike: a) sodniški poklic; opravljati sodniške posle / sodniški izpit / sodniška obleka v nekaterih deželah službeno oblačilo sodnikov / imeti sodniško oblast sodno oblast b) sodniški zbor je tekmovalca diskvalificiral / sodniški stolp ob smučarski skakalnici ♦ šport. sodniška žoga pri nekaterih igrah z žogo žoga, ki jo sodnik ob prekinitvi igre vzame in jo po njej spet vrne igralcem
  4.      sódnomedicínski  -a -o prid. (ọ́-) nanašajoč se na sodno medicino: sodnomedicinska raziskovanja / sodnomedicinski inštitut
  5.      sódnost  -i ž (ọ́) knjiž. sodna oblast: imeti, izvrševati sodnost ● zastar. človekova sodnost razsodnost
  6.      sodôben  -bna -o prid., sodôbnejši (ó ō) 1. nanašajoč se na novejši čas, na sedanjost: proučevati sodobni jezik; ukvarjati se s sodobnimi problemi; aktualna vprašanja sodobne družbe; predavati sodobno literaturo // ki glede na koga živi, obstaja v istem času, obdobju: Prešeren je dobro poznal sodobne in starejše avtorje / skrbno je zapisoval sodobne dogodke 2. ki ima, vsebuje novejše tehnične, strokovne pridobitve: šola je dobila sodobne prostore; prizadevati si za sodobnejšo vsebino pouka; imeti sodobno stanovanje 3. ki upošteva najnovejše umetnostne tokove: njegovo najnovejše delo vsebuje tudi nekatere manj sodobne sestavine; njegova glasba ni sodobna 4. ki upošteva najnovejše norme svojega časa: ima mlade in sodobne starše / ne dovolj sodobni pogledi na vzgojo ● revija za sodobno oblačenje moderno sodôbno prisl.: sodobno se oblačiti; sodobno urejena država
  7.      sodôbnica  -e ž () ženska, ki glede na koga živi v istem času: sodobnica impresionistov Ivana Kobilca / knjiž. ta stavba se je zelo razlikovala od večine sodobnic sodobnih stavb
  8.      sodôbnik  -a m () kdor glede na koga živi v istem času: biti Cankarjev sodobnik; Prešeren in njegovi sodobniki // kdor živi v novejšem času, v sedanjosti: posledice napak v preteklosti občutijo še sodobniki
  9.      sodôbnost  -i ž (ó) 1. novejši čas, sedanjost: ta kultura se je ohranila v sodobnost; sodobnost in prejšnja obdobja 2. čas, v katerem kdo živi: pisatelji snovi za satire niso jemali iz sodobnosti / ekspr. njegovih idej sodobnost ni razumela sodobna družba; sodobniki; prepričljiv prikaz sodobnosti v njegovih delih sodobnih razmer 3. značilnost sodobnega: sodobnost opreme / sodobnost nazorov
  10.      sódolina  in sodolína -e ž (ọ́; í) nar. manjša, plitvejša dolina: doline in sodoline
  11.      sòdolóčati  -am nedov. (-ọ́) knjiž. skupaj s čim določati: ti faktorji so tudi sodoločali njegov odnos do življenja
  12.      sòdolžník  -a [ž] m (-í) kdor je skupaj s kom dolžnik: podpisi sodolžnikov
  13.      Sódoma  -e ž (ọ̑) po bibliji mesto, ki je bilo uničeno zaradi velike moralne, zlasti spolne pokvarjenosti: tam bo nova Sodoma; živijo kot v Sodomi in Gomori
  14.      sódoma  -e ž (ọ̑) ekspr. velika moralna, zlasti spolna pokvarjenost: zgrozili smo se nad to sodomo
  15.      sodomíja  -e ž () spolno občevanje z živaljo: sodomija slaboumnega pastirja // knjiž., redko homoseksualnost, spolna perverznost
  16.      sodomít  -a m () kdor spolno občuje z živaljo: slaboumen sodomit // knjiž., redko homoseksualec, spolni perverznež: odnosi med sodomiti
  17.      sódomski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na mesto Sodoma: sodomski prebivalci ∙ ekspr. sodomski ogenj velik, uničujoč ogenjrel. sodomski greh
  18.      sodopŕst  -a m ( ) nav. mn., zool. sodoprsti kopitarji
  19.      sodopŕst  -a -o prid. ( ) zool. ki ima dva prsta ali štiri prste: ta žival je sodoprsta / sodoprsti kopitarji
  20.      sódost  -i ž (ọ̄) mat. lastnost, značilnost sodega: lihost in sodost števil
  21.      sódra  -e ž (ọ̄) padavine v obliki drobnejših ledenih zrn: padala je, usula se je, pog. šla je sodra; pomladanska ploha s sodro / pri označevanju časovnosti v sodri in dežju so prišli na cilj
  22.      sódrast  -a -o prid. (ọ̄) redko pomešan s sodro: sodrast naliv
  23.      sódrga  -e ž (ọ̄) 1. slabš. ničvredni, malovredni ljudje: sodrga ga je napadla in oropala; v lokalu so se zbirali postopači, kvartači in druga sodrga; zlagana malomeščanska sodrga; zločinska sodrga / kot psovka pustite nas mimo, sodrga // v razredni družbi pripadniki socialno nižjih družbenih slojev: sodrga zahteva enakopravnost; hotel je pridobiti sodrgo; lačna sodrga 2. zastar. navlaka, šara: hudourniki so v dolino nanesli razno sodrgo / pobrati sodrgo po kotih 3. nar. sodra: burja je nesla sodrgo v okna
  24.      sodrúg  -a m () 1. nekdaj naslov za sočlana socialnodemokratske in komunistične stranke, organizacije: dogovoriti se z italijanskimi sodrugi za skupen nastop / kot nagovor sodrugi, vztrajajte; kot pristavek k imenu sodrug [s.] Ivan Regent 2. zastar. tovariš, prijatelj: pomagati sodrugom na potovanju / iskati si sodruga za življenje
  25.      sodrúga  -e ž () zastar. tovarišica, prijateljica: srečati sodrugo iz šolskih let

   73.686 73.711 73.736 73.761 73.786 73.811 73.836 73.861 73.886 73.911  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA