Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (72.911-72.935)


  1.      skomínati  -am nedov. (í) 1. brezoseb. imeti kratkotrajen neprijeten občutek vzdraženosti, rahlega skelenja v zobeh ob zaužitju kake jedi, zlasti zelo kisle, trpke: če jem nezrelo grozdje, me skomina; po jabolkih jo skomina; skomina ga po zobeh / v osebni rabi zobje me skominajo // imeti temu podoben telesni občutek zaradi odpora, strahu: ne praskaj po zarjaveli pločevini, ker me skomina; ko je gledal, kako nerodno seka, ga je kar skominalo 2. povzročati kratkotrajen neprijeten občutek vzdraženosti, rahlega skelenja v zobeh ob zaužitju kake jedi, zlasti zelo kisle, trpke: limone marsikoga skominajo // povzročati temu podoben telesni občutek zaradi odpora, strahu: sintetične tkanine jo skominajo 3. brezoseb., ekspr. čutiti željo po čem: vedno ga je skominalo po slavi; prav skomina ga, da bi jo vprašal / skominalo jo je po koščku domače potice; skominalo se mu je po prijateljih / že dolgo ga skomina po sosedovem gruntu ♪
  2.      skomízg  -a m (ȋ) skomig: odgovorila mu je s skomizgom ♪
  3.      skomízganje  -a s (ȋ) skomiganje: njegovo predrzno smehljanje in skomizganje ♪
  4.      skomízgati  -am nedov. (ȋ) skomigati: presedal se je in nervozno skomizgal / na vsa vprašanja je samo skomizgal skomizgajóč -a -e: skomizgajoč z rameni, je opazoval prepir ♪
  5.      skomízgniti  -em dov. (í ȋ) skomigniti: na vprašanje je le skomizgnil / začudeno ga je pogledala in skomizgnila z rameni ♪
  6.      skomízniti  -em dov. (í ȋ) skomigniti: v odgovor je le skomiznil / skomizniti z rameni ♪
  7.      skomljáti  -ám nedov. (á ȃ) star. mrmrati, momljati: starka je nekaj tiho skomljala; skomljati sam zase ● star. skomljali so, kako stradajo tožili, tarnali; star. skomljati po čem imeti močno željo po čem ♪
  8.      skomplicírati  -am dov. (ȋ) narediti kaj težavno, težje rešljivo, zaplesti: elementarne nesreče so položaj v državi skomplicirale; situacija se je skomplicirala // narediti kaj nejasno, težje razumljivo, težje dojemljivo: vedno vse skomplicira ♪
  9.      skomponírati  -am dov. (ȋ) 1. ustvariti, napisati glasbeno delo, skladbo, zložiti: skomponirati opero / to popevko je skomponiral posebej zanjo // redko ustvariti, napisati umetniško delo sploh: skomponiral je več novel 2. knjiž. sestaviti, zložiti: umetnik je skomponiral spomenik iz različnih figur / skomponirati pesniško zbirko po artistični zahtevnosti skomponíran -a -o: skomponirana pesem; domiselno skomponirane telovadne vaje ♪
  10.      skompostírati  -am dov. (ȋ) povzročiti, narediti, da se kaj spremeni v kompost: skompostirati plevel in listje ♪
  11.      skônca  prisl. (ó) star. 1. od začetka, na začetku: skonca je molčal, potem se je pa le oglasil / jama je skonca tako visoka, da lahko stojiš 2. na koncu, ob koncu: bodice so skonca rdeče ♪
  12.      skônca  predl. (ó) star., z rodilnikom na koncu, ob koncu: stala sta skonca njive ♪
  13.      skôncema  predl. (ō) star., z rodilnikom na konec: usedel se je skoncema mize in opazoval ljudi / stal je skoncema postelje na koncu, ob koncu ♪
  14.      skoncentríranost  -i ž (ȋ) značilnost skoncentriranega: skoncentriranost delavstva v velikih industrijskih središčih / miselna skoncentriranost ♪
  15.      skoncentrírati  -am dov. (ȋ) povečati količino, množino česa na določenem mestu, območju; osredotočiti, nakopičiti: poveljstvo je skoncentriralo čete v bližini sovražnikovih položajev; skoncentrirati industrijo v severnem delu države / ves kapital se je skoncentriral v rokah peščice ljudi // združiti na enem mestu, usmeriti v središče: skoncentrirati funkcije / skoncentrirati pozornost ● publ. skoncentrirati napore v izgradnjo samoupravnih odnosov zelo si prizadevati, se potruditi za samoupravne odnose skoncentrírati se (miselno) se zbrati, osredotočiti se na kaj: učenec se ni mogel skoncentrirati; skoncentrirati se pri delu, pred nastopom // v zvezi z na usmeriti prizadevanje, aktivnost: skoncentrirati se na vožnjo skoncentríran -a -o: čete so bile skoncentrirane ob meji ♪
  16.      skončáti  -ám dov. (á ȃ) končati: če mu bomo pomagali, bo prej skončal; skončati začeto delo / skončati nalogo, pismo / skončati šolo, študij dokončati / skončal je v ječi / skončal je na vislicah umrl / razprava se bo kmalu skončala / vse se je srečno skončalo skončán -a -o: sestala sta se po skončanem pouku; skončano delo ♪
  17.      skonstruíranost  tudi izkonstruíranost -i ž (ȋ) ekspr. lastnost, značilnost skonstruiranega: moti skonstruiranost zgodbe; nekatere novele puščajo vtis skonstruiranosti / skonstruiranost obtožb ♪
  18.      skonstruírati  -am tudi izkonstruírati -am dov. (ȋ) 1. uresničiti svoje (izvirne) zamisli, zlasti na področju tehnike: skonstruirati napravo, stroj / skonstruiral je nov tip avtomobila // redko sestaviti, narediti: zvočnike je sam skonstruiral / skonstruirati nove predpise; tak sistem nagrajevanja so si sami skonstruirali 2. ekspr. neprepričljivo, slabo napisati, opisati: pisatelj je zgodbo preveč skonstruiral / vse obtožbe so skonstruirali so si jih izmislili; to si je skonstruiral v svojih možganih skonstruíran tudi izkonstruíran -a -o: za dirke skonstruiran avtomobil; skonstruiran jezik; značaj glavnega junaka je problematičen in skonstruiran; skonstruirana zgodba ∙ ekspr. skonstruiran konflikt umetno izzvan ♪
  19.      skóntro  -a m (ọ̑) fin., do 1945 pomožna knjiga za vpisovanje knjigovodskih podatkov: pregledati skontro ♪
  20.      skóp  -a -o stil. -ó in skòp skôpa -o prid. (ọ̑ ọ́; ȍ ó) 1. ki nerad ali sploh ne daje, porablja, zlasti denar: skop človek; tako je skopa, da še sama sebi nič ne privošči; varčen in skop // ekspr., navadno v povedni rabi, navadno z orodnikom ki daje, porablja zelo malo tega, kar izraža dopolnilo: biti skop z denarjem, s plačilom; gospodar je bil skop z vinom / skop z odobravanjem; je skop s pohvalo redko koga, kaj pohvali / igralec je bil skop v gibih, njegova razburjenost se je kazala le v glasu 2. ekspr. po količini, kakovosti komaj zadosten, zadovoljiv: poslali so jim le nekaj skopih podatkov; te informacije so preveč skope; poročilo je kratko in skopo / ob tako skopih letinah so se težko preživljali / sobo je razsvetljevala skopa svetloba slaba, medla // ki se pojavlja v zelo majhni meri: odzdravil mu je le s skopim nasmeškom / hoteli so jim kratiti še tiste skope pravice, ki so si jih priborili redke // z izrazom količine ki ne dosega točne mere; slab: dobil je samo skopo polovico premoženja; privoščili so si le skopo urico oddiha ● ekspr. v nekaj skopih besedah, stavkih mu je sporočila svojo odločitev kratkih; ekspr. bil je še bolj skopih besed kot navadno še bolj redkobeseden; ekspr. skopa kraška zemlja nerodovitna; ekspr. biti skop v besedah, v govorjenju, z besedami redkobeseden skópo in skôpo in skopó prisl.: skopo se nasmehniti, odgovoriti, poročati; skopo odmerjen čas, prostor; skopo osvetljena ulica ♪
  21.      skopáriti  -im nedov. (á ȃ) ekspr. nerad ali sploh ne dajati, porabljati, zlasti denar: vse življenje je skoparil; grabiti in skopariti / ob vsaki priložnosti skopari / kadar je bilo treba pomagati revežem, ni skoparila je bila zelo radodarna // navadno z orodnikom dajati, porabljati zelo malo tega, kar izraža dopolnilo: skopariti z denarjem, s plačilom; skopariti pri gorivu, z materialom / v razburjenosti ni skoparil z obtožbami marsičesa jih je obtoževal; skopari s pohvalo redko koga, kaj pohvali; skopariti s priznanjem ● ekspr. vsega je imela dovolj, ne bi ji bilo treba tako skopariti varčevati; ekspr. pri njej narava ni skoparila zelo je lepa, pametna; ekspr. skopariti s časom zelo gospodarno porabljati razpoložljivi čas ♪
  22.      skopárjenje  -a s (á) glagolnik od skopariti: zoprno ji je bilo njegovo skoparjenje ♪
  23.      skópati  tudi skopáti -am in -ljem dov. (ọ́ á ọ́) v vodi odstraniti umazanijo s telesa: skopati otroka; skopati se v topli vodi / skopati konje v reki skópan -a -o: ni še skopan ♪
  24.      skopáti  skópljem tudi -ám dov., skôplji skopljíte tudi skôpaj skopájte; skôpal (á ọ́, ȃ) s kopanjem odstraniti: skopati vrhnjo plast zemlje skopáti se ekspr. 1. s težavo priti kam: počasi se je skopal na peč / skopati se na noge, pokonci s težavo vstati 2. v zvezi z na, nad ostro, grobo, žaljivo nastopiti proti komu; napasti: vsi so se skopali nanj / v članku se je spet skopal nad sodobno pesništvo; prim. izkopati ♪
  25.      skopčáti  -ám dov. (á ȃ) zastar. zvezati, speti: skopčati konju noge ♪

   72.786 72.811 72.836 72.861 72.886 72.911 72.936 72.961 72.986 73.011  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA