Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (72.736-72.760)



  1.      sképsa  -e ž (ẹ̑) odnos do okolja, ki izključuje zanesljivo sklepanje o resničnosti česa; dvom: to ga je navdajalo s skepso; sprejeti trditev s skepso; skepsa in cinizem / verska, znanstvena skepsa / na tako odločitev gleda s skepso skeptično // duševno stanje kot izraz takega odnosa: njegov obraz je izdajal skepso; najti rešitev iz skepse
  2.      skepticízem  -zma m () 1. filozofska smer, ki izključuje zanesljivo sklepanje o resničnosti česa: zavračati skepticizem; pristaš skepticizma 2. mišljenje, prepričanje, da ni nič zanesljivo resnično: to ni več skepticizem, ampak defetizem; iz njegove pesnitve odsevata skepticizem in pesimizem / vprašanja, polna skepticizma / znanstveni skepticizem
  3.      sképtičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na skepso ali skepticizem: njegov pogled je skeptičen; skeptična misel / živeti v skeptični dobi / skeptičen človek; glede tega je bil skeptičen / skeptična smer v starogrški filozofiji sképtično prisl.: skeptično gledati na kaj
  4.      sképtičnost  -i ž (ẹ́) lastnost skeptičnega: skeptičnost misli / njegova skeptičnost ni upravičena
  5.      sképtik  -a m (ẹ́) skeptičen človek, dvomljivec: skeptik tudi dokazom ne verjame / glede tega sem velik skeptik
  6.      skesánec  -nca [kǝs] m (á) ekspr. skesan človek: skesancu je vse odpustil
  7.      skesánost  -i [kǝs] ž (á) lastnost, stanje skesanega človeka: pokazati svojo skesanost; njegova skesanost je globoka, pristna / s skesanostjo je prosil, naj se ne jezijo nanj
  8.      skesáti se  -ám se [kǝs] dov.) 1. občutiti kesanje: skesal se je, da je to storil; skesati se svojega dejanja 2. ekspr. premisliti se: skesal se je, in prišel; če ne bosta molčala, se lahko skesam skesán -a -o: skesan človek; vrnil se je ves potrt in skesan; skesana je prosila odpuščanja ♦ rel. skesani grešnik; prisl.: skesano priznati, reči
  9.      skezáti  -ám [kǝz] nedov.) nar. pokoriti se, trpeti: Botrca, ti boš skezala, hudo skezala (I. Cankar)
  10.      skíbús  -a m (-) publ. smučarski avtobus: odpeljati se s skibusom do smučišča
  11.      skíca  -e ž () 1. kar je narisano nahitro, samo z najpotrebnejšimi črtami, potezami: skica prikazuje položaj vojaških enot; narediti, narisati skico glavnih ulic; tabele in skice // um. nahitro, samo z najpotrebnejšimi črtami, potezami narejena risba, slika kakega predmeta, pojava: risati skice igrajočih se otrok; razstava skic / akvarelna, oljna skica; kompozicijska, portretna skica; skica s kredo, svinčnikom 2. kar je prikazano, opisano nakratko, samo v glavnih črtah: njegove zgodbe so idejno nepomembne skice / podati skico medvojnega obdobja; skica problemov / skica za predavanje osnutek // knjiž. kratek fragmentaren prozni zapis: cikel pretresljivih skic; črtice in skice
  12.      skicíranje  -a s () glagolnik od skicirati: skiciranje hiše; skiciranje s svinčnikom / skiciranje oseb v romanu
  13.      skicírati  -am dov. in nedov. () 1. narisati skico: skicirati razporeditev hiš / skicirati motive iz narave; skicirati si obraze 2. prikazati, opisati nakratko, samo v glavnih črtah: skicirati medvojno obdobje; pisatelj je osebe le skiciral / skicirati si odgovor skicíran -a -o: skiciran portret
  14.      skicírka  -e ž () zvezek za skiciranje: odpreti skicirko; iztrgati list iz skicirke; risati v skicirko
  15.      skídati  -am dov.) odstraniti a) sneg: danes še niso skidali / skidati sneg s pločnika b) gnoj, blato: skidati živini / skidati gnoj / skidati hlev počistiti, očistiti ga skídan -a -o: gnoj je skidan; skidana pot
  16.      skídati  -am in izkídati -am dov.) odstraniti gnoj, blato iz česa: skidati gnoj iz hleva skídati se in izkídati se pog., ekspr. iti stran, oditi: ljudje so se počasi skidali / priganjati koga, naj se skida od hiše
  17.      skíf  -a m () šport. tekmovalni čoln za enega veslača z dvema vesloma, enojka: sesti v skif / zmagati v skifu
  18.      skifíst  -a m () šport. športnik, ki goji veslanje s skifom: tekmovanje skifistov
  19.      skijöring  -a [skjéring] m (ẹ̑) šport. smučanje s konjsko ali motorno vleko: ukvarjati se s skijöringom
  20.      skímati  -am dov. () z gibi glave izraziti nesoglasje, dvom: ko je to slišal, je samo skimal; ne vem, če bo to dobro, je skimal / obupano je skimala z glavo
  21.      skióptičen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na projiciranje pobarvanih slik, narisanih na steklo: skioptična slika / skioptično projiciranje slik / skioptično predavanje predavanje s skioptičnimi slikami
  22.      skióptikon  -a m (ọ́) nekdaj priprava za projiciranje pobarvanih slik, narisanih na steklo: šola ima star skioptikon
  23.      skíp  -a m () mont. velika kovinska posoda za dviganje premoga, rude po jašku: odvažati izkopanino s skipi
  24.      skipéti  -ím dov., tudi skípel (ẹ́ í) 1. zaradi močnega vretja razliti se čez rob posode: juha, voda skipi / lonec nad ognjiščem je skipel 2. ekspr. razjeziti se, razburiti se: kadar ga zagleda, skipi; za vsako malenkost skipi ● ekspr. srce mu je skipelo v veselju postal je zelo vesel skipèl in skipél tudi skípel -éla -o: skipelo mleko
  25.      skírica  -e ž () manjšalnica od skira: voziti se s skirico

   72.611 72.636 72.661 72.686 72.711 72.736 72.761 72.786 72.811 72.836  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA