Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (72.411-72.435)


  1.      simetríja  -e ž (ȋ) lastnost predmeta, lika, ki ga umišljena črta, ravnina deli na dva enaka, skladna dela: simetrija hiše, zgradbe; simetrija lika / arhitektonska simetrija / simetrija obraza, telesa / pri njem moti pomanjkanje simetrije simetričnosti // dejstvo, da so predmeti, znaki v prostoru razvrščeni tako, da jih umišljena črta, ravnina deli na dva enaka, skladna dela: simetrija dreves v parku / ekspr. s tem se je simetrija porušila, razbila / grobnice so razporejene v strogi simetriji simetrično ◊ biol. radialna simetrija glede na umišljene črte, izhajajoče iz glavne osi živalskega telesa ali stebla, cveta, rastline, zvezdasta somernost; geom. osna, ravninska, središčna simetrija; središče simetrije točka, glede na katero so si točke tvorbe ali točke dveh tvorb simetrične; min. zrcalna simetrija pri kateri sta obe polovici zrcalno enaki; elementi simetrije elementi, glede na katere so liki, oblike kristala simetrični; os simetrije os, okoli katere se zavrti kristal, da pride spet v prvotno lego; središče simetrije točka, skozi katero gredo vsi elementi simetrije ♪
  2.      simetríjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na simetrijo: simetrijski elementi / simetrijska os premica, glede na katero je geometrijska tvorba simetrična; simetrijska ravnina ♪
  3.      simfóničen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na simfonijo: simfonični koncert; simfonična glasba / simfonični orkester orkester, sestavljen zlasti iz skupin godal, pihal, trobil in tolkal / simfonična dvorana / Arničeva simfonična pesnitev Pesem planin ♦ muz. simfonična pesnitev programska, oblikovno svobodna enostavčna skladba za orkester ♪
  4.      simfoníja  -e ž (ȋ) 1. orkestralna skladba, navadno v štirih stavkih: napisati, poslušati simfonijo / Beethovnova Deveta simfonija 2. knjiž., s prilastkom skladen skupek raznovrstnih zvokov, tonov, barv: barvna simfonija gozdov; simfonija barv / simfonija gibov ubranost, skladnost ♪
  5.      simfónik  -a m (ọ́) skladatelj simfonične glasbe: je eden največjih simfonikov; simfonik in operni skladatelj; pren., knjiž. simfonik jezika // član simfoničnega orkestra: simfoniki imajo vajo / koncerti dunajskih simfonikov ♪
  6.      simoníja  -e ž (ȋ) zlasti v srednjem veku trgovanje z duhovnimi stvarmi, cerkvenimi službami: nastopati proti simoniji ♪
  7.      simpatétičen  -čna -o prid. (ẹ́) 1. knjiž. ki temelji na simpatiji: simpatetična čustva ♦ soc. simpatetično ravnanje ravnanje, ki izraža sočutje in pripravljenost pomagati 2. nekdaj, v zvezi simpatetično črnilo črnilo, ki postane vidno šele ob segrevanju, delovanju kemikalij: pisati s simpatetičnim črnilom ♪
  8.      simpátičen  -čna -o prid., simpátičnejši (á) 1. ki zaradi kakih lastnosti vzbuja simpatijo; prijeten, prikupen: simpatičen človek; njegova žena je zelo simpatična / njen simpatični glas, obraz; ima simpatičen nastop / evfem. matematika ji ni bila nikoli simpatična nikoli je ni imela rada 2. nanašajoč se na simpatikus: motnje simpatičnih funkcij / simpatično živčevje ● simpatično črnilo nekdaj črnilo, ki postane vidno šele ob segrevanju, delovanju kemikalij simpátično prisl.: simpatično se vesti ♪
  9.      simpatíja  -e ž (ȋ) 1. pozitiven čustveni odnos do kake osebe ali stvari, naklonjenost: do nje je čutil simpatijo; takoj si je pridobila simpatijo vseh; gojiti, kazati simpatijo do koga / knjiž. ima simpatijo do konj / gledal jo je s simpatijo / to je naredila iz simpatije do reveža iz sočutja, usmiljenja // ekspr. oseba, na katero se nanaša tak odnos: v njej je našla novo simpatijo / to je njena bivša simpatija bivši fant 2. nav. ekspr. naklonjenost, privrženost: naša država uživa simpatije po vsem svetu; medsebojne simpatije obeh narodov; kazal je simpatijo do revolucije, za revolucijo / njegov govor ni bil deležen simpatij navdušenja, odobravanja; kritika je sprejela roman s simpatijo ♪
  10.      simpatíjski  -a -o prid. (ȋ) knjiž. nanašajoč se na simpatijo: simpatijsko čustvo ● star. simpatijska stavka solidarnostna stavka ♪
  11.      simpátikus  in simpátik -a m (á) anat. vegetativno živčevje, ki deluje v telesu ob razburjenju in naporu: parasimpatikus in simpatikus ♪
  12.      simpatizêr  -ja m (ȇ) kdor simpatizira s kom; pristaš, somišljenik: pridobil je nekaj simpatizerjev; simpatizer partizanov; člani in simpatizerji ♪
  13.      simpatizêrka  -e ž (ȇ) ženska oblika od simpatizer: bila je simpatizerka Osvobodilne fronte ♪
  14.      simpatizêrski  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na simpatizerje ali simpatizerstvo: simpatizerske skupine / simpatizerski tisk ♪
  15.      simpatizírati  -am nedov. (ȋ) v zvezi s s, z imeti pozitiven odnos do kake osebe ali stvari: simpatizirati z narodnoosvobodilnim bojem; simpatizirati z uporniki / vse je simpatiziralo z našim moštvom / ekspr. nikoli ni simpatiziral s svojo sestro mislil tako kot ona, soglašal z njo ♪
  16.      símpleks  -a m (ȋ) ptt telegrafiranje, ki omogoča prenos sporočil v obe smeri, toda ne istočasno: telegrafirati v simpleksu ◊ lingv. nezložena beseda ♪
  17.      simplificírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. (pretirano) poenostaviti: na ta način avtor simplificira zgodovinske dogodke; simplificirati problem simplificíran -a -o: ob volitvah so stranke uporabljale simplificirana gesla ♪
  18.      simplifikácija  -e ž (á) knjiž. (pretirana) poenostavitev: simplifikacija problema / zavrniti simplifikacije ♪
  19.      simplóneksprés  in Simplóneksprés in simplón eksprés in Simplón eksprés -a m (ọ̑-ẹ̑) ekspresni vlak, ki vozi skozi simplonski predor iz Pariza v Beograd: peljati se, potovati s simplonekspresom ♪
  20.      simpózij  -a m (ọ́) 1. zborovanje, sestanek, na katerem strokovnjaki razpravljajo, se posvetujejo o določeni temi: udeležiti se simpozija; organizirati simpozij; sodelovati na simpoziju; simpozij o srčnih boleznih, varstvu okolja / dvodnevni, mednarodni simpozij; strokovni, znanstveni simpozij // ekspr. udeleženci takega zborovanja, sestanka: simpozij je analiziral zlasti probleme izobraževanja 2. pri starih Grkih gostija, pojedina, pri kateri se je razpravljalo o čem pomembnejšem: pri simpoziju so se nekateri gostje opili ◊ um. kiparski simpozij organizirano začasno skupno bivanje in delo kiparjev ♪
  21.      simpózijski  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na simpozij: simpozijska srečanja zdravnikov / objaviti simpozijske prispevke ♪
  22.      simptóm  -a m (ọ̑) navadno s prilastkom 1. med. sprememba, ki kaže na določeno bolezen ali je značilna zanjo; bolezenski znak, bolezensko znamenje: ugotoviti simptome kolere; visoka vročina je simptom tifusa / bolezenski simptomi 2. knjiž. znak, znamenje: to so simptomi nemoči, starosti / ta dogodek je simptom novega časa ♪
  23.      simptomátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na simptom: simptomatičen pojav; grizenje nohtov je simptomatična razvada ♦ med. simptomatično zdravljenje simptomatsko zdravljenje // knjiž. značilen, tipičen: to se kaže v simptomatični obliki; ta kriza je simptomatična za takratne razmere / posebno simptomatičen pa je dvig mladinskega kriminala simptomátično prisl.: motnje so se pojavile simptomatično / v povedni rabi simptomatično je, da so te dokumente skrivali ♪
  24.      simptomátika  -e ž (á) knjiž. simptomi v celoti: ta bolezen ima podobno simptomatiko kot meningitis / gospodarska simptomatika / prav v tem je moderna simptomatika besedila skupek značilnosti ♪
  25.      simptomatologíja  -e ž (ȋ) veda o (bolezenskih) simptomih: razvoj simptomatologije / simptomatologija duševnih bolezni ♪

   72.286 72.311 72.336 72.361 72.386 72.411 72.436 72.461 72.486 72.511  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA