Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (71.861-71.885)


  1.      selekcioníst  -a m (ȋ) agr., vet. kdor se poklicno ukvarja s selekcijo rastlin, živali; izbiralec, odbiralec: začel je delati kot selekcionist povrtnin ♪
  2.      seléktor  -ja m (ẹ́) kdor izbira, odbira; izbiralec, odbiralec: selektor filmov; mnenje selektorjev o novih gledaliških predstavah / ta šola je temeljit selektor // šport. kdor izbira, odbira najboljše igralce, tekmovalce za tekmovanje: določiti selektorja; selektor jugoslovanske nogometne reprezentance ◊ agr. stroj ali priprava za odbiranje semena ♪
  3.      selén  -a m (ẹ̑) kem. nekovina rdeče ali črne barve, ki samo na svetlem prevaja elektriko, element Se ♪
  4.      selenít  -a m (ȋ) domnevno bitje, ki živi na luni: zgodbe o selenitih / knjiž. selenita z vesoljske ladje sta varno pristala na luni vesoljca ♪
  5.      selenografíja  -e ž (ȋ) astr. veda o Luninem površju: ukvarjati se s selenografijo ♪
  6.      selenográfski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na selenografijo: selenografske študije / selenografski zemljevid; selenografske koordinate ♪
  7.      selénski  -a -o prid. (ẹ̑) navadno v zvezah: elektr. selenski usmernik usmernik na osnovi polprevodniških lastnosti selena; fiz. selenski fotoelement priprava, ki deluje kot izvir električne napetosti, ko je osvetljena ♪
  8.      sélfáktor  -ja m (ẹ̑-á) tekst. predilni stroj, ki stenj razteza in vije v prejo: selfaktorje zamenjujejo s popolnejšimi prstančnimi stroji ♪
  9.      selfmademan  -a [sélfméjdmên] m (ẹ̑-ẹ̑-ȇ) zlasti v ameriškem okolju kdor si sam, s svojo sposobnostjo, iznajdljivostjo pridobi pomemben položaj v družbi: ideal mu je bil ameriški selfmademan ♪
  10.      selílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na seljenje: selilni nagon ljudi / selilni stroški selitveni stroški ♪
  11.      selíšče  -a s (í) 1. kraj, prostor naselitve: poiskati so si morali nova selišča; naselje na neprimernem selišču 2. knjiž. zaselek, naselje: to mestece je največje selišče na otoku; utrjeno, zapuščeno selišče 3. star. stanovanje, bivališče: na hribu je stalo gosposko selišče / živali so se vračale v svoja stara selišča ♪
  12.      selíti  sélim nedov. (ȋ ẹ́) povzročati, da kdo spremeni stalno ali začasno bivališče: seliti delavce v nova stanovanja / seliti živino; seliti čebele na pašo // povzročati, da kaj spremeni svoje stalno mesto: seliti knjige v nove prostore selíti se spreminjati stalno ali začasno bivališče: zaradi zaposlitve so se večkrat selili / seliti se na deželo, v mesto; seliti se iz kraja v kraj / seli se v novo hišo / ptice se že selijo na jug; te živali se selijo začasno spreminjajo bivališča zaradi prezimovanja, parjenja // spreminjati svoje stalno mesto: vrtec se je selil v novo stavbo / ekspr. bogastvo se je selilo v roke lastnikov naftnih vrelcev je prehajalo ● publ. kolone avtomobilov se selijo proti morju turisti množično potujejo; ekspr. selil se je iz službe v službo pogosto je menjaval službe; ekspr. trikrat seliti se je enkrat pogoreti ob selitvah se pohištvo zelo poškoduje, uniči selèč -éča -e: seleč se iz enega stanovanja v drugo; seleči se vaščani; seleče se ptice ♪
  13.      selják  -a m (á) zastar. kmet, vaščan: hiše skromnih seljakov ♪
  14.      selján  in seljàn -ána m (ȃ; ȁ á) zastar. kmet, vaščan: seljani so se zbirali pod košato lipo ♪
  15.      seljánka 1 -e ž (ȃ) zastar. kmetica, vaščanka: težaško delo seljank ♪
  16.      seljánka 2 -e ž (ȃ) bot. rastlina z robatim steblom in belimi ali rdečkastimi cveti v kobulih, Selinum ♪
  17.      séljenje  -a s (ẹ́) glagolnik od seliti: seljenje prebivalstva s podeželja v mesta ♪
  18.      sélka  -e ž (ẹ̑) navadno v zvezi kobilica selka kobilica, ki se seli v velikih rojih: kobilice selke so uničile ves pridelek ♪
  19.      sêlo  -a s, mn. tudi séla (é) zastar. vas, naselje: živeti na selu; učitelji iz sosednjih sel ♪
  20.      sêlski  -a -o prid. (é) zastar. vaški: selski otroci; selska hiša / selsko življenje ♪
  21.      sèm  [sǝm in sem] prisl. (ǝ̏; ȅ) 1. izraža premikanje ali usmerjenost a) h govorečemu, ant. tja: napotili, peljali so se sem; obrni se, poglej, pridi, stopi sem; poslal je dva kurirja, enega sem, drugega tja / spremili so me do sem b) s prislovnim določilom v njegovo bližino: pridi sem k meni; sedi sem v naslanjač; splezaj sem gor; pripeljali so se tu sem; star. pojdi le-sem sem(le) / elipt. fant, takoj sem / kot ukaz psu sem c) k čemu sploh: to ne spada sem; do sem soglašam z njim / imajo novo kopališče, sem se zgrinja množica ljudi tja // v medmetni rabi izraža zahtevo po izročitvi govorečemu: otroci, denar sem; natakar, sem s pijačo 2. star., s prislovnim določilom poudarja premikanje ali usmerjenost od izhodišča h govorečemu: prišel je od hleva sem; od tovarne sem se je valil zadušljiv dim / sem z zahoda je pihal močen veter od zahoda / od okna sem se sliši trkanje // poudarja usmerjenost iz preteklosti v sedanjost: že nekaj časa sem ima težave z zdravjem; bil je slabe volje že od jutra sem; od novega leta do pusta sem prav do pusta 3. navadno v zvezi s tja izraža a) premikanje ali usmerjenost od izhodišča in nazaj: nihati sem in tja; poslal jih je najprej tja, potem pa spet sem / kupil je vozovnico za sem in tja; imel je dovolj denarja za vožnjo z ladjo sem in tja b) premikanje v različne smeri: podila sta jih sem in tja; star. potovali so sem pa tam // redko semintja, kdaj pa kdaj: sem pa tam so se zbrale v kavarni; sem ter tam je zakričal 4. ekspr., v zvezi sem — tja izraža pozornost, skrb za koga: vsi so se vrteli okrog nje: gospodična sem, gospodična tja; teta pa ves dan: sinček sem, sinček tja ● ekspr. beseda sem, beseda tja, in prišlo je do pretepa zaradi prerekanja je prišlo do pretepa; ekspr. jeza sem, jeza tja, to bi ji moral povedati kljub jezi bi ji to moral povedati; ekspr. tovarištvo sem ali tja, moral boš oditi ne morem ti ustreči, čeprav sva tovariša; star. sem pa tam je stalo kako drevo tu pa tam; sam.: ekspr. po dolgem sem tja je končno umaknil pritožbo po dolgem omahovanju, pomišljanju; prim. semintja, sempatja, semtertja ♪
  22.      semafór  -ja in -a m (ọ̑) 1. signalna naprava, ki s svetlobnimi znaki ureja promet na cesti, železnici: semafor se je pokvaril; postaviti semafor; na semaforju je gorela zelena luč; ustaviti (se) pred semaforjem / semafor gori, utripa; semafor je odprt, zaprt / cestni, železniški semafor; pren., publ. zelena luč na semaforju zasebnega gostinstva ∙ pog. zapeljati skozi rdeči semafor skozi križišče, ko je na semaforju prižgana rdeča luč 2. elektronska naprava na stadionih, v športnih dvoranah za objavljanje rezultatov, informacij: semafor je pokazal seznam vseh nastopajočih; podatki na semaforju ♪
  23.      semafóren  -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na semafor: opremiti križišče s semafornimi napravami / redko semaforno križišče semaforizirano križišče ♪
  24.      semaforizácija  -e ž (á) glagolnik od semaforizirati: semaforizacija križišča; prva faza semaforizacije v mestu ♪
  25.      semaforizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) opremiti s semaforji: semaforizirati glavni trg semaforizíran -a -o: semaforizirano križišče ♪

   71.736 71.761 71.786 71.811 71.836 71.861 71.886 71.911 71.936 71.961  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA