Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (71.711-71.735)



  1.      sedláti  -ám nedov.) nadevati, nameščati sedlo: sedlati konje, mule
  2.      sêdlo  -a s (é) 1. priprava za sedenje, prenašanje, ki se namesti živali na hrbet: nadeti, pritrditi sedlo; sneti sedlo s konja, z osla; vzpeti se v sedlo; veliko, visoko sedlo / jahalno, tovorno sedlo / konj ga je vrgel iz sedla 2. širši zložnejši prehod čez gorsko sleme iz ene doline v drugo: pot pelje čez sedlo; na sedlu stoji dobro oskrbovana koča; ustavili so se na sedlu / gorsko sedlo / Kamniško sedlo ● ekspr. vrgli so ga iz sedla spravili so ga z določenega mesta, (družbenega) položaja; ekspr. trdno je sedel v sedlu obvladoval je položaj; vulg. poda se mu kot kravi sedlo nič se mu ne podaagr. cepljenje v sedlo cepljenje, pri katerem se stopničasto prirezan cepič spoji z ustrezno prirezano podlago; anat. turško sedlo jamica v lobanjskem dnu, v kateri je hipofiza; metal. sedlo razširjeni del plavža med jaškom in talilnikom; muz. sedlo prečka na zgornjem delu vratu godal in nekaterih brenkal, preko katere so napete strune od vijakov do kobilice
  3.      sedmér  -a -o štev. (ẹ̑) redko ki je sedmih vrst: kraljičkovo perje se je lesketalo v sedmerih barvah
  4.      sedmérec  in sedmêrec -rca m (ẹ̑; ) žarg., šport. sedemmetrovka: sodnik je prisodil tri sedmerce ◊ lit. verz s sedmimi zlogi
  5.      sedmérica  -e ž (ẹ̑) skupina sedmih oseb: sedmerica je posedla okoli ribnika / sedmerica kmetov
  6.      sedméro  štev. neskl. (ẹ̑) skupina sedmih enot a) pri množinskih samostalnikih: moral je iti skozi sedmero vrat b) pri drugih samostalnikih: imela je sedmero otrok
  7.      sedmero...  prvi del zloženk nanašajoč se na število sedem: sedmerokotnik, sedmerokrak
  8.      sedmerokótnik  -a m (ọ̑) geom. lik, ki ima sedem kotov: narisati sedmerokotnik
  9.      sedmerokrák  in sedmerokràk -áka -o prid. (; á) ki ima sedem krakov: narisati sedmerokrako znamenje
  10.      sedmerorámen  -mna -o prid. () ki ima sedem krakov, rogljev: sedmeroramni svečnik
  11.      sêdmi  -a -o štev. (é) ki v zapovrstju ustreza številu sedem: vstal je sedmi dan po operaciji; sedmi [7.] marec; pismo z dne 7. novembra; ob sedmi (uri) 7h; 19h; v sedmem letu je; VII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije / sedmi del celote sedminanar. včeraj smo imeli sedmi dan za njim sedmino; ekspr. biti v sedmih nebesih zelo srečen; ekspr. kovati koga v sedmo nebo zelo ga hvaliti, povzdigovati; publ. predstavniki sedme sile novinarji, poročevalci; star. sedma šola sedmi razred nekdanje gimnazije; publ. sedma umetnost filmska umetnost, filmpolit. sedmi člen avstrijske državne pogodbe člen, ki določa pravice slovenske manjšine v Avstriji
  12.      sedmíca  -e ž (í) 1. pog. številka sedem: obkrožiti sedmico / na tej progi vozi sedmica tramvaj, avtobus številka sedemžarg., med. izpuliti sedmico predzadnji kočnik 2. igralna karta s sedmimi znaki: križeva sedmica
  13.      sêdmič  prisl. (é) pri ponavljanju ali v zapovrstju na sedmem mestu: že sedmič je vložil prošnjo
  14.      sedmína  -e ž (í) 1. del na sedem enakih delov razdeljene celote: porabiti sedmino vsote 2. etn. pogostitev sedmi dan po pogrebu: povabiti, priti na sedmino; držali so se kot na sedmini resno, žalostno / piti sedmino piti alkoholno pijačo ob sedmini
  15.      sedmínar  -ja m () etn. kdor se udeleži pogostitve sedmi dan po pogrebu
  16.      sedmórica  -e ž (ọ̑) skupina sedmih oseb: najstarejši iz sedmorice mož // knjiž. skupina sedmih enot: sedmorica držav odloča o tem; postaviti sedmorico tez ♦ jur. stol sedmorice nekdaj sodišče najvišje stopnje, ki odloča o sodbah nižjih sodišč, s sedežem v Zagrebu
  17.      sedmošólec  -lca m (ọ̑) učenec sedmega razreda: sedmošolci so pripravili proslavo // nekdaj učenec sedmega razreda gimnazije: sedmošolci so izdajali svoj časopis
  18.      sedmošólski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na sedmošolce: popravljati sedmošolske naloge / sedmošolski učbeniki
  19.      sédnica  -e ž (ẹ̑) anat. parna kost spodnjega dela medenice za oporo pri sedenju: sednica in črevnica
  20.      sédničen  -čna -o (ẹ̑) pridevnik od sednica: sednična grča
  21.      sédum  -a m (ẹ̑) bot. rastlina z mesnatimi listi in drobnimi zvezdastimi cveti; homulica
  22.      séf  tudi safe -a [druga oblika sé(j)f] m (ẹ̑) predal, omarica v banki za shranjevanje denarja, vrednostnih papirjev, dragocenosti: s silo odpreti sef; hraniti, imeti zlatnino v sefu / bančni sef
  23.      segánjati  -am [sǝg in seg] nedov. () delati, povzročati, da pride navadno žival pod nadzorstvom na določeno mesto: seganjati ovce v ogrado
  24.      ségati  -am nedov. (ẹ̄) 1. iztegovati roko z namenom priti do česa, prijeti kaj: pogosto je segal na pladenj s pecivom; segati v vrečo / roka sega po kozarcu; segati po knjige / pri pozdravu segati komu v roko 2. zajemati določeno časovno obdobje: v pripovedovanju je segal daleč nazaj v preteklost / spomini mu segajo v mlada leta / s to povestjo sega avtor v sodobni svet 3. pri širjenju, napredovanju nahajati se do kod: smrad iz tovarne sega do mesta; ob poplavi je voda segala do hiš / korenine teh rastlin segajo globoko v zemljo // biti, nahajati se v prostoru do kod: do te meje sega listnati gozd; led je segal čez vso dolino; gorovje sega še v sosednje države / krilo sega čez kolena; lasje ji segajo do pasu; police segajo od tal do stropa / njegova moč, oblast sega daleč 4. ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža nastopanje dejanja, kot ga določa sobesedilo: med pogovorom je pogosto segal po kozarcu; bralci radi segajo po dobrih knjigah radi berejo dobre knjige / turisti so segali po raznih spominkih so jih kupovali 5. ekspr. uporabljati: gospodinja sega le po najboljših čistilnih sredstvih ● ekspr. kamor oči segajo, so sama polja vsenaokrog; ne sega mu niti do gležnjev po kaki pozitivni lastnosti, značilnosti mu ni enak, enakovreden; z vprašanji so mu segali v besedo so ga prekinjali; pripombe segajo v jedro problema se nanašajo na njegovo bistvo; segati v pogovor udeleževati se pogovora; ekspr. rad je segal po steklenici rad je pil (alkoholne pijače) segajóč -a -e: do gležnjev segajoče krilo; lasje, segajoči na obraz; v srce segajoča pesem
  25.      ségedin  neskl. pril. (ẹ̑) v zvezi segedin golaž golaž iz svinjskega mesa in kislega zelja

   71.586 71.611 71.636 71.661 71.686 71.711 71.736 71.761 71.786 71.811  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA