Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (71.436-71.460)



  1.      sámozatájen  -jna -o prid. (-ā) nanašajoč se na samozatajo: koliko samozatajnega truda ga je to stalo sámozatájno prisl.: samozatajno se je obvladoval
  2.      sámozaúpanje  -a s (-) zaupanje v samega sebe: izgubiti, pridobiti si samozaupanje; to delo vzbuja v njih samozaupanje; samozaupanje in samospoštovanje
  3.      sámoznák  -a m (-) adm. obvezna stenografska okrajšava za določeno pogostno besedo: samoznaki in druge okrajšave / stenografski samoznaki
  4.      sampán  -a m () v vzhodnoazijskem okolju nizek, odprt čoln na vesla ali jadra: reveži so si uredili prebivališča na sampanih; dovažati zelenjavo s sampanom
  5.      sámski  -a -o prid. (á) 1. ki ni poročen: samski moški; ostala je samska / samski stan; samsko življenje ∙ predložiti samski list pri eerkveni poroki potrdilo, da oseba, ki se želi poročiti, ni poročena; publ. zamenjati samski stan z zakonskim poročiti se 2. namenjen za bivanje ene osebe: najeti samsko sobo; samsko stanovanje / delovna organizacija gradi samski dom za svoje delavce ◊ agr. samski jarem jarem za eno žival sámsko prisl.: živeti samsko sámski -a -o sam.: samski in poročeni; omožene in samske
  6.      sámskost  -i ž (á) stanje samskega človeka: samskost ga je naredila čudaškega; to je bil pravi vzrok njegove vztrajne samskosti
  7.      sámši  prisl. () star. sam: rad se je samši sprehajal ob reki; živela je samši / samši se je naučila brati / v povedni rabi bogat je, a je še zmeraj samši neporočen, samski
  8.      samúm  -a m () meteor. močen suh, vroč veter, ki piha v puščavah severne Afrike in Arabije: samum dviga oblake peska
  9.      samuráj  -a m () v japonskem okolju, do 1868 pripadnik privilegiranega vojaškega plemstva: zaradi izgubljene vojne je samuraj naredil harakiri; samuraji so spoštovali pravila vojaške časti
  10.      sanácija  -e ž (á) glagolnik od sanirati: sanacija starega gradu / sanacija vodnjakov / prevzeti sanacijo premogovnika; sklep o sanaciji banke; postopek za sanacijo / finančna sanacija
  11.      sanacíjski  tudi sanácijski -a -o prid. (; á) nanašajoč se na sanacijo: sanacijska dela v starem delu mesta / sanacijski postopek, program
  12.      sanatórij  -a m (ọ́) 1. v nekaterih državah zdravstvena ustanova za zdravljenje bolnikov z določenimi, zlasti kroničnimi boleznimi: poslali so ga v sanatorij; sanatorij za duševne bolezni, tuberkulozo; sanatorij na morju, v hribih 2. nekdaj manjša bolnica s stalnim hišnim zdravnikom in možnostjo izbire zdravnikov specialistov: sanatorij Emona v Ljubljani
  13.      sanatórijski  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na sanatorij: sanatorijski hišni red / sanatorijsko zdravljenje
  14.      sándal  -a m () tropsko drevo ali zelo trd, dišeč les tega drevesa
  15.      sandál  -a m () nav. mn. sandala: poleti je rada hodila v sandalih
  16.      sandála  -e ž () nav. mn. lahko poletno obuvalo z jermeni ali z zelo izrezanim krojem z nizko ali visoko peto: obuti sandale; modne sandale; strgati jermen na sandalah
  17.      sandalét  -a m (ẹ̑) nav. mn., obrt. sandaleta
  18.      sandaléta  -e ž (ẹ̑) nav. mn., obrt. sandala z opetjem: kupila si je nove sandalete
  19.      sandolín  -a m () lahek, ploščat, na obeh koncih koničast čoln z dvostranskim veslom za eno ali dve osebi: s sandolinom sta preveslala jezero
  20.      sandolína  -e ž () knjiž. sandolin: vsak je veslal v svoji sandolini
  21.      sanénec  -nca m (ẹ̄) star. saninec: v dolini je bilo še nekaj sanenca
  22.      sanforizírati  -am nedov. in dov. () tekst. obdelovati tkanino, da se pri uporabi ne skrči ali raztegne več kot za en odstotek
  23.      sanhedrín  -a m () pri starih Judih najvišji organ verske oblasti in najvišje sodišče, veliki zbor: član sanhedrina
  24.      saní  -í ž mn. ( ) vozilo navadno z dvema ozkima drsnima ploskvama za premikanje, prevažanje po snegu: kupiti nove sani in smučke; voziti se s sanmi; dolge, močne, nizke sani / zapreči sani; s senom naložene sani / motorne, tekmovalne sani ♦ aer. katapultne sani premični del katapulta, na katerega se namesti letalo; navt. sani leseni gredi pod trupom ladje, ki omogočata spust ladje po sanišču; strojn. sani gibljivi del obdelovalnega stroja, zlasti stružnice, za vodenje rezilnega orodja
  25.      saníca  -e ž (í) vsaka od drsnih ploskev sani, sank: zlomiti sanico; les za sanice / sanice helikopterja vsaka od pristajalnih ploskev helikopterja

   71.311 71.336 71.361 71.386 71.411 71.436 71.461 71.486 71.511 71.536  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA