Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (71.411-71.435)


  1.      sámoučênje  -a s (ȃ-é) zastar. pridobivanje (strokovnega) znanja brez šol: opisal je trnovo pot svojega samoučenja ♪
  2.      sámougódje  -a s (ȃ-ọ̑) zastar. samozadovoljnost, samovšečnost: samougodje zaradi uspehov ♪
  3.      samoúk  -a m (ȗ) kdor si pridobi (strokovno) znanje brez šol: kot zidar je bil samouk / razstava slikarjev samoukov ♪
  4.      samoúk  -a -o prid. (ȗ ū) ki si pridobi (strokovno) znanje brez šol: izdelki samoukih vaških slikarjev ♪
  5.      samoúkinja  -e ž (ȗ) ženska oblika od samouk: njena šivilja je samoukinja / slikarka samoukinja ♪
  6.      sámouníčenje  -a s (ȃ-ȋ) uničenje samega sebe: želja po samouničenju / samouničenje človeka / razcepljenost v malem narodu vodi do samouničenja; preprečiti samouničenje človeštva / knjiž. samouničenje morale propad ♪
  7.      sámouníčiti se  -im se dov. (ȃ-í ȃ-ȋ) knjiž. uničiti samega sebe: grozi nevarnost, da se bo človeštvo samouničilo ♪
  8.      sámouresníčenje  -a s (ȃ-ȋ) knjiž. uresničenje samega sebe, svojih idej: ustvarjalno delo je zanj samouresničenje ♪
  9.      sámousmíljenje  -a s (ȃ-ȋ) knjiž. dejstvo, da se kdo smili samemu sebi: od jeze in samousmiljenja je začela jokati ♪
  10.      samoúški  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na samouke ali samouštvo: samouški slikarji / tako je risal v svoji mladostni, samouški dobi samoúško prisl.: delati samouško; povest je pisana samouško ♪
  11.      sámozadôsten  -tna -o prid. (ȃ-ó) knjiž. ki zadostuje, je zadosten samemu sebi: to je samozadosten človek / njegovo samozadostno, sebično življenje / samozadostna družba / težnje po samozadostnem gospodarjenju gospodarjenju, ki zadovoljuje svoje potrebe sámo ♪
  12.      sámozadôstnost  -i ž (ȃ-ó) knjiž. značilnost samozadostnega človeka: navdajal ga je občutek samozadostnosti / narodnostna samozadostnost; težnja po lastni samozadostnosti v svetu / gospodarska samozadostnost ♪
  13.      sámozadoščênost  -i ž (ȃ-é) knjiž. stanje v sebi zadoščenega človeka: pesnik je živel v sferah čistega stvariteljskega opoja in samozadoščenosti ♪
  14.      sámozaglédanost  -i ž (ȃ-ẹ̑) knjiž. lastnost človeka, ki zelo občuduje samega sebe: samozagledanost nekaterih igralcev / pubertetna samozagledanost / obračun s kulturniško samozagledanostjo ♪
  15.      sámozaklópen  -pna -o prid. (ȃ-ọ̑) knjiž., navadno v zvezi samozaklopna vrata vrata, ki se zaradi posebnega okovja zapirajo sama: vrata med dvorano in kabinetom so zamenjali s samozaklopnimi vrati / prijel je za železen obroč na tleh in dvignil samozaklopna vrata loputo ♪
  16.      sámozaljúbljen  -a -o prid. (ȃ-ú) knjiž. ki zelo občuduje samega sebe: pisatelj opisuje samozaljubljenega junaka; bila je sebična in samozaljubljena sámozaljúbljeno prisl.: samozaljubljeno si je vihal brke ♪
  17.      sámozaljúbljenost  -i ž (ȃ-ú) knjiž. lastnost človeka, ki zelo občuduje samega sebe: nekritična samozaljubljenost ♪
  18.      sámozalóžba  -e ž (ȃ-ọ̑) dejstvo, da avtor svoje delo založi, izda sam, na svoje stroške: pesnik se je pri prvi zbirki odločil za samozaložbo / knjiga je izšla v samozaložbi ♪
  19.      sámozaložník  -a m (ȃ-í) kdor svoje delo založi, izda sam, na svoje stroške: knjigo je izdal kot samozaložnik ♪
  20.      sámozaníkanje  -a s (ȃ-ȋ) knjiž. zanikanje samega sebe: zanikanje in samozanikanje / samozanikanje človeka / nacionalno samozanikanje ♪
  21.      sámozapóren  -rna -o prid. (ȃ-ọ̄) narejen tako, da se lahko zapre sam: samozaporna vrata / samozaporna pipa ♪
  22.      sámozastrupljênje  -a s (ȃ-é) med. zastrupljenje s presnovki lastnega telesa: preprečevati samozastrupljenje ♪
  23.      sámozaščíta  -e ž (ȃ-ȋ) zaščita samega sebe: strpnost v cestnem prometu je najboljša samozaščita ♦ jur. varovanje svojih pravic pri silobranu, v skrajni sili // v zvezi družbena samozaščita organizirano varstvo socialistične ustavne ureditve, samoupravne družbe, občanov, njihovega in družbenega premoženja: nosilci družbene samozaščite / pravica in dolžnost občanov sodelovati v družbeni samozaščiti ♪
  24.      sámozaščíten  -tna -o prid. (ȃ-ȋ) nanašajoč se na samozaščito: samozaščitno ravnanje ob naravnih nesrečah / samozaščitni ukrepi ♪
  25.      sámozatája  -e ž (ȃ-ȃ) knjiž. zataja samega sebe: pri tem delu je bila potrebna samozataja in vztrajnost / tega niti z močno samozatajo ni mogel prikriti ♪

   71.286 71.311 71.336 71.361 71.386 71.411 71.436 71.461 71.486 71.511  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA