Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (71.336-71.360)



  1.      samoprídnež  -a m () star. sebičnež, egoist: ta človek je velik samopridnež
  2.      sámoprodája  -e ž (-) knjiž., redko izključna pravica do izdelovanja ali prodajanja česa; monopol: državna samoprodaja
  3.      samorásel  -sla -o [ǝ] prid. (ā á) 1. ki (z)raste, ne da bi ga posejal, posadil človek: samorasla rastlina; samoraslo drevo 2. ki se oblikuje sam, brez pomoči, vpliva drugega: to so samorasli ljudje; samorasel rod; samorasel umetnik / samorasla kultura naroda ∙ knjiž. samoraslih misli ni imel izvirnih, originalnih; ker je bil samorasla osebnost, nanj ni bilo mogoče vplivati samostojna, neodvisna samoráslo prisl.: samoraslo ustvarjati
  4.      samoráslost  -i ž (á) lastnost, značilnost samoraslega: samoraslost detelje / tem skromnim ljudem daje samoraslost veličino / zanikali so njihovo nacionalno samoraslost; samoraslost nizozemske umetnosti / knjiž. samoraslost njegovega jezika izvirnost, originalnost
  5.      samorásten  -tna -o prid. (ā) knjiž. samorasel: samorastna detelja / njeni samorastni otroci / samorastni ustvarjalci samorástno prisl.: njihovo kulturno prizadevanje je bilo samorastno
  6.      samorástnica  -e ž () ženska oblika od samorastnik: ta rastlina ni samorastnica / razstava likovnih samorastnic
  7.      samorástnik  -a m () 1. ekspr. kdor mora zaradi neprimernih, težkih življenjskih razmer skrbeti za svoj obstoj sam, se vzgajati sam: ta človek je samorastnik; grenka mladost samorastnikov / tamkajšnja tovarna je pravzaprav samorastnik / Prežihov Voranc, Samorastniki 2. knjiž. umetnik, zlasti likovni, brez akademske, strokovne izobrazbe: v novi galeriji razstavljajo samorastniki; likovni samorastnik / pisatelj samorastnik 3. knjiž. samorasla rastlina, samoraslo drevo: to drevo je samorastnik; kislica, lapuh in drugi samorastniki
  8.      samorástniški  -a -o prid. () nanašajoč se na samorastnike ali samorastništvo: to je bilo skromno, samorastniško življenje / njihova industrija je tako rekoč samorastniška / delo samorastniškega filmskega ustvarjalca / samorastniške novele samorástniško prisl.: samorastniško se je prebijal skozi mladostna leta; samorastniško raziskovati
  9.      samorášč  -a -e prid. ( ā) star. samorasel: samorašča rastlina / to so bili samorašči otroci / samorašča beseda izvirna, originalna
  10.      sámorazdejánje  -a s (-) knjiž. samouničenje: v teh pesmih se razkriva človekovo samorazdejanje / samorazdejanje humanizma
  11.      sámorazkròj  -ôja m (- -ó) knjiž. razkroj v samem sebi: struktura njegove poezije kaže samorazkroj tradicionalne ideologije
  12.      sámorefleksíja  -e ž (-) filoz. nanašanje česa na samega sebe: bivanje in samorefleksija tega bivanja
  13.      sámoreprodúkcija  -e ž (-ú) knjiž. reprodukcija samega sebe: samoobnavljanje in samoreprodukcija organizma
  14.      samorézen  -zna -o prid. (ẹ̄ ẹ̑) teh., v zvezi samorezni vijak vijak, ki si ob privijanju, zavijanju, navadno v pločevino, sam vreže, zareže utor
  15.      samorôčen  in samoróčen -čna -o prid. (ō; ọ̄) zastar. lastnoročen: samoročne opombe samorôčno in samoróčno prislov od samoročen: samoročno napisana oporoka // sam, brez tuje pomoči: samoročno ga je želel premagati
  16.      samoróden  -dna -o prid. (ọ̄) 1. ki (z)raste, ne da bi ga posejal, posadil človek: samorodna rastlina; samorodno drevo ♦ agr. samorodna trta križanka ameriške in evropske trte; samorodno vino vino iz grozdja samorodne trte 2. knjiž. ki nastane, se razvije sam, brez pomoči, vpliva drugega: samorodna kultura naroda // izviren, originalen: samorodne ideje 3. min. ki se dobi v naravi in je skoraj brez primesi: samorodno srebro, zlato, železo; samorodno žveplo ● knjiž. samorodni prebivalci in priseljenci avtohtoni prebivalci samoródno prisl.: rasti samorodno po gozdovih
  17.      samoródnica  -e ž (ọ̑) agr. križanka ameriške in evropske trte: gojiti samorodnico / trta samorodnica // vino iz grozdja te trte: primešati cvičku samorodnico
  18.      samoródnost  -i ž (ọ̄) lastnost, značilnost samorodnega: samorodnost nekaterih dreves / knjiž. samorodnost ljudstva avtohtonostmin. samorodnost zlata
  19.      samoróg  -a m (ọ̑) 1. konju podobna bajeslovna žival s čarovnim rogom na čelu: zgodbe o samorogih; grb s samorogom v sredi 2. zool. kit, ki ima en zob podaljšan v obliki roga, Monodon monoceros: samorog in kašelot
  20.      samorók  -a m (ọ̑) knjiž. kdor ima samo eno roko: samorok tako delo težko opravlja
  21.      samosében  tudi samosêben -bna -o prid. (ẹ̑; ē) knjiž., redko lasten, oseben: k temu ga je privedla samosebna pohlepnost / samosebno zatajevanje
  22.      sámosežíg  -a m (-) sežig samega sebe: s samosežigom opozoriti svet na krivice; samosežig kot protestno dejanje / samomor s samosežigom
  23.      samosílen  -lna -o prid. () star. samodržen, tiranski: samosilen vladar // oblasten, samovoljen: samosilen gospodar samosílno prisl.: samosilno vladati
  24.      samosílje  -a s () zastar. samodrštvo, tiranstvo: boriti se proti samosilju vladarjev
  25.      samosílnež  -a m () knjiž., ekspr. oblasten, samovoljen človek: bali so se tega samosilneža

   71.211 71.236 71.261 71.286 71.311 71.336 71.361 71.386 71.411 71.436  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA