Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (71.186-71.210)


  1.      samaritánka  -e ž (ȃ) ženska oblika od samaritan: samaritanke so stregle kot prave bolničarke ♪
  2.      samaritánski  -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na samaritane: ovirati koga pri samaritanskem delu / njena samaritanska dobrota je znana 2. zastar. bolničarski: samaritanski poklic; samaritanska služba ♪
  3.      sámba  -e ž (ȃ) ples v dvodobnem taktu, po izvoru iz Brazilije: plesati rumbo in sambo // skladba za ta ples: poslušati sambe ♪
  4.      sámcat  -a -o prid. (á) ekspr. sam: samcat je sedel za mizo; ure in ure je samcata igrala na klavir / bil je sam samcat, star. samcat sam na svetu popolnoma sam; že sama samcata misel na to mu je zoprna / zastar. osivela, samcata ženica mu je to potožila osamljena ženska ♪
  5.      sámček  -čka m (á) manjšalnica od samec: samček v kletki je začel peti / zapreči samček ♪
  6.      sámec  -mca m (á) 1. žival moškega spola: samci te živali imajo močne čekane; opičji, žabji samec; samci in samice / ekspr. v njem se je vzbudil nagon samca 2. nav. ekspr. neporočen moški: bil je star samec; v baraki stanuje pet družin in deset samcev / še vedno je samec 3. voz, v katerega se vpreže ena žival: zapreči samec; peljati se s samcem ● nar. do tam bodo po Savinji pluli samci manjši splavi ◊ agr. (kozolec) samec kozolec, ki ima okna v eni vrsti ♪
  7.      saméti  -ím nedov. (ẹ́ í) knjiž. postajati prazen, pust: ulice so vedno bolj samele ♪
  8.      samíca  -e ž (í) 1. žival ženskega spola: samice ležejo, odlagajo jajčeca; mačja samica; samica laboda; samci in samice 2. nav. ekspr. neporočena ženska: na stanovanje ga je vzela stara samica / vse življenje misli ostati samica 3. jetniška celica za posameznega obsojenca za najstrožje prestajanje kazni: premestili, zaprli so ga v samico / ker se je upiral, so mu določili dva meseca samice / celica samica ◊ les. (žaga) samica venecijanka ♪
  9.      samíčen  -čna -o prid. (ȋ) zastar. 1. neporočen, samski: bil je še samičen 2. osamljen: tam je sedela samična in zapuščena žena / v vinograd drži samična stezica ♪
  10.      samíčica  -e ž (í) ekspr. manjšalnica od samica: ta pes je belo rumena samičica / še vedno je samičica ♪
  11.      samíčin  -a -o (ȋ) pridevnik od samica: na glas samca se oglasi samičino hreščanje ♪
  12.      samíčji  -a -e prid. (ȋ) nanašajoč se na samice: samičje tipalnice / ni se hotela odreči samičjemu zadovoljstvu ♪
  13.      samíčka  -e ž (í) manjšalnica od samica: samičke valijo; kanarčkova samička / ostala je samička ♪
  14.      samíja  -e ž (ȋ) star. 1. samota: bati se samije / zgrozila se je pred samijo teh gor / v tej samiji ne boš nikogar srečal ∙ star. sit je že samije, zato se bo oženil samskega življenja 2. samotna kmetija: živeti na samiji; stari običaji so se ohranili zlasti po hribovskih samijah ♪
  15.      samína  -e ž (í) nar. 1. samotna kmetija: samine po pobočjih; vas in samina 2. samota: navajena je samine / hiša stoji na samini ♪
  16.      sámiti  -im tudi samíti -ím nedov. (ā ȃ; ȋ í) knjiž. delati, da kdo ne biva, ni skupaj z drugimi; izolirati: samiti bolnike z nalezljivo boleznijo ∙ knjiž., redko stroji ga trgajo od tovarišev in samijo osamljajo ♪
  17.      sámka  -e ž (á) nav. ekspr. neporočena ženska: stanovati pri starejši samki / ostala je samka ∙ star. samka vali samica ♪
  18.      sámkrat  prisl. (ȃ) nav. ekspr., v zvezi enkrat samkrat poudarja, da kaj nima ponovitve: enkrat samkrat sta se sprla / kot pretnja, svarilo enkrat samkrat reci še kaj takega, pa boš videl ∙ star. en samkrat sem ga videl samo enkrat ♪
  19.      samó  prisl. (ọ̑) l. 1. izraža omejenost na navedeno: zanj je pomembno samo delo; samo en dan je ni bilo; samo enkrat sem ga videl; ima samo mater; to ni samo njeno; ambulanta sprejema samo nujne primere / poznam jo samo navidez; samo tako boš dosegel, kar hočeš / ekspr. v mislih ji je samo in edino on / samo zato ga ne mara, ker preveč govori; nesreča se je zgodila samo zato, ker niso bili previdni / elipt.: samo sreča, da pred vožnjo ni pil; samo trenutek, prosim; končali smo. Samo še to // nav. ekspr. izraža popolno omejenost na navedeno dejanje: mi se samo čudimo, da toliko časa vzdržiš; brez moči je bil in je lahko samo gledal, kako vse propada; samo igrala bi se; kako je tam, si lahko samo predstavljate / hotel je samo jesti in jesti // nav. ekspr., navadno v zvezi s pa krepi nasprotje s prej povedanim: sin gara, hči pa samo lenari; starši so kupovali zemljo, otroci pa jo samo prodajajo 2. ekspr., z velelnikom izraža spodbudo, poziv: samo ne izgubite živcev; samo nič ne jokaj; samo poglejte, kako je lepo / elipt.: samo mirno, brez strahu; samo na dan z besedo; samo noter, prosim; samo potrpljenje; samo tako naprej // izraža grožnjo, svarilo: samo počakaj, te bom že ujel; samo poskusi, pa boš videl / elipt. spet si vse polil. Samo še enkrat 3. z vprašalnim zaimkom ali prislovom poudarja ugibanje: samo kaj si bodo mislili o nas; samo kje bomo zdaj dobili zdravnika / elipt. rekel je, da pride. Samo kdaj 4. navadno v zvezi s če poudarja pogojenost: naj se igrajo, samo če ne bodo delali prevelikega hrupa; samo če si res pripravljen, se prijavi k izpitu; če samo sliši kaj o njem, se razburi / tam nekaj pomeniš samo, če imaš denar 5. elipt., v zvezi z da, če izraža zadovoljnost, začudenje, zaskrbljenost: samo da ste zdravi; samo da se ji ni kaj zgodilo; da se samo more tako sprenevedati; samo če me ni izdal // izraža ukaz, željo: samo da boš priden; samo da bi ga pregovoril; če bi se samo dalo kam skriti II. v vezniški rabi 1. za izražanje nasprotja s prej povedanim: to ti lahko prodam, samo zate bo predrago; je priden delavec, samo izkušnje mu manjkajo / govori lepo, samo malo pretiho; vlaki prihajajo, samo z zamudo / elipt.: z vami grem, samo, ali je potrebno; lepo se sliši, samo, ali je res // z nikalnico za izražanje izvzemanja: vsi vedo, samo ona ne; lahko da boš od koga izvedel, samo od mene ne; te mravlje so podobne našim, samo ne po velikosti; bodi prizanesljiv, samo ne preveč // v zvezi samo da za omejevanje prej povedanega: na dopustu nam je bilo zelo lepo, samo da je bilo včasih prevroče; ne zmeni se, če drugi trpijo, samo da gre njemu dobro; takoj pridem, samo da se oblečem 2. nav. ekspr., navadno v zvezi ne samo - ampak tudi za širjenje, stopnjevanje prej povedanega: dobil je ne samo smuči, ampak tudi drsalke; zame bi bila to ne samo sreča, ampak tudi čast; ni samo govoril, ampak tudi delal / ne prodaja samo hiše, ampak tudi vrt / uporabljali so orodje, in sicer ne samo leseno, temveč tudi kamnito in koščeno 3. ekspr., v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, da se dejanje v nadrednem stavku zgodi neposredno za dejanjem v odvisnem stavku: samo prikaže se v javnosti, že pišejo o njej; samo sede, pa ga spet pokličejo / samo da opazi kaj sumljivega, že se umakne na varno ● ekspr. samo čakajo, da planejo po njem poudarja intenzivnost dejanja; ekspr. to je stanovanje, kot si ga lahko samo želiš izraža visoko pozitivno stopnjo, mero; ekspr. odličen delavec je, samo kaj, ko pa ni več zdrav izraža obžalovanje; pog. to sem rekel, storil samo tako brez določenega vzroka, namena ♪
  20.      samo...  ali sámo... prvi del zloženk (ȃ) 1. nanašajoč se na sam, lasten: samokritika, samoljuben, samopostrežba, samoupravljanje, samozadovoljstvo, samozaložba 2. nanašajoč se na sam od sebe, sam po sebi: samodejaven, samolepilen, samoumeven, samovnetljiv, samovžig, samozadosten ♪
  21.      sámoanalíza  -e ž (ȃ-ȋ) analiza samega sebe, svojih dejanj: to ga je spodbudilo k samoanalizi; razumska samoanaliza ♪
  22.      samobít  -i ž (ȋ) filoz. bit, ki izhaja iz same sebe: bit je onkraj svoje samobiti / absolutna samobit ♪
  23.      samobíten  -tna -o prid. (í ȋ) knjiž. ki nastane, se razvije sam, brez pomoči, vpliva drugega: samobitna kultura naroda ∙ knjiž. opisal je samobitne kmete kmete, ki v svojem bistvu niso podlegli vplivom okolja // samostojen, neodvisen: bil je samobitna ustvarjalna osebnost / samobitno ustvarjanje // izviren, originalen: samobiten umetniški izraz samobítno prisl.: to je nastalo samobitno; sam.: v pojavu so videli nekaj novega, samobitnega ♪
  24.      samobítnost  -i ž (í) knjiž. lastnost, značilnost samobitnega: narod ima pravico, da razvija svojo samobitnost / okupatorji so hoteli uničiti njihovo jezikovno, narodno samobitnost / kmečka samobitnost / samobitnost ustvarjanja samostojnost, neodvisnost / samobitnost umetniškega izraza izvirnost, originalnost ♪
  25.      sámocenzúra  -e ž (ȃ-ȗ) knjiž. kontrola samega sebe pri pisanju javnosti namenjenih del: potrebna bi bila skrbnejša samocenzura ♪

   71.061 71.086 71.111 71.136 71.161 71.186 71.211 71.236 71.261 71.286  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA