Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (71.086-71.110)


  1.      sadrénec  -nca m (ẹ̄) petr. kamnina, sestavljena v glavnem iz zrn sadre ♪
  2.      sadrénka  -e ž (ẹ̄) bot. vrtna ali divja rastlina z zelo razraslim steblom in drobnimi belimi, rožnatimi cveti, Gypsophila: gojiti sadrenke / vrtna sadrenka pajčolanka ♪
  3.      saducéj  -a m (ẹ̑) pri starih Judih pripadnik stranke, ki je priznavala le Mojzesove knjige za svetopisemske: farizeji in saduceji ♪
  4.      safaláda  -e ž (ȃ) debelejša klobasa z nadevom iz drobno sesekljanega mesa in maščobe: hrenovke in safalade ♪
  5.      safári  -ja m (ȃ) tur. večdnevno skupinsko potovanje zlasti po Afriki z možnostjo lova ali fotografiranja velikih divjih živali: iti na safari v Kenijo / lovski, turistični safari; neskl. pril.: obl. safari obleka, srajca športna obleka, srajca z našitimi žepi in dvojnimi šivi ♪
  6.      sáfian  -a m (ȃ) usnj. obarvano mehko kozje usnje s svetlečo se površino: rdeč, zelen safian; čevlji iz safiana; obraz ji je sijal kakor safian; neskl. pril.: v safian usnje vezana knjiga ♪
  7.      sáfianast  tudi safiánast -a -o prid. (ȃ; ȃ) nanašajoč se na safian: safianasti čevlji, škornji; rdeča safianasta listnica / safianasto usnje ♪
  8.      safír  -ja m (ȋ) drag kamen temno modre barve: prstan s safirjem ♪
  9.      safírast  -a -o prid. (ȋ) po barvi podoben safirju: safirast suknjič; imela je velike, safiraste oči ♪
  10.      sága  -e ž (á) lit. stara nordijska epska pripoved s stvarnimi, realističnimi opisi: pripovedovati, zbirati sage / junak islandskih, škotskih sag // realistična prozna pripoved o usodi ene osebe, rodu ali pokrajine: pisati sage / Galsworthyjeva Saga o Forsytih ♪
  11.      sagitálen  -lna -o prid. (ȃ) anat. ki poteka pravokotno na čelo: sagitalni šiv ♪
  12.      ságo  -a m (ȃ) gastr. moka ali zdrob iz stržena sagovca: zakuhati v juho sago; neskl. pril.: sago narastek ♪
  13.      saharíd  -a m (ȋ) kem. ogljikov hidrat ♪
  14.      saharificírati  -am nedov. in dov. (ȋ) kem. hidrolizirati kompleksne ogljikove hidrate v enostavne sladkorje: saharificirati les ♪
  15.      saharín  -a m (ȋ) umetna sladka snov, slajša od sladkorja: sladiti s saharinom; škatlica saharina ♪
  16.      saharométer  -tra m (ẹ̄) teh. priprava za merjenje množine sladkorja v raztopinah: saharometer kaže dvajset odstotkov sladkorja ♪
  17.      saharóza  -e ž (ọ̑) kem. disaharid, ki je zlasti v sladkorni pesi in sladkornem trsu: raztopina saharoze ♪
  18.      sáharski  in sahárski -a -o prid. (ȃ; ȃ) nanašajoč se na Saharo: saharski pesek / saharska puščava / ekspr. saharska suša, žeja zelo velika ♪
  19.      sáhib  -a m (ȃ) zlasti v indijskem okolju, spoštljivo naslov za Evropejca: pričakovali so sahiba // naslov za pomembno osebnost ♪
  20.      sahnéti  -ím nedov. (ẹ́ í) zastar. veneti, sušiti se: trava je sahnela od vročine / začela je žalovati in sahneti ♪
  21.      sahníti  in sáhniti -em nedov. (ȋ á) 1. knjiž. izginjati, izgubljati se: voda sahne v pesku / melodija je sahnila v bučanju glasov / dnevi mu sahnejo v vsakdanjem delu minevajo / upanje, veselje je sahnilo 2. star. veneti, sušiti se: cvetje sahne; od vročine so bilke sahnile / roka ji sahne sahnèč -éča -e: sahneča trava ♪
  22.      sàj  in sáj prisl. (ȁ; ȃ) zastar. vsaj: povej mi saj to, zakaj molčiš ♪
  23.      sàj  in saj vez. (ȁ) 1. v vzročnem priredju za utemeljevanje, pojasnjevanje prej povedanega: takoj bom vse uredil, saj je to moja dolžnost; poznaš jo, saj je hodila s teboj v šolo / z velelnikom: jej, saj si gotovo zelo lačen; ne hodite ven, saj lije kot iz škafa / ne bom je predstavljal, saj jo tako in tako poznate / nihče te ne bo podil od doma. Saj sem jaz gospodar; ne obupavaj! Saj si bila vedno pogumna // za izražanje dejstva, da je vsebina vezniškega stavka vzrok dogajanja v predhodnem stavku: izgubila sva se, saj ni bilo nobene prave poti; bil je utrujen, saj je imel za seboj naporen dan; njeni prošnji so ugodili, saj se jim je smilil otrok 2. za izražanje nasprotja s prej povedanim: daj mu kozarec vina. Saj je že pil; pokliči očeta! Saj ga ni doma / elipt. pravite, da so užaljeni. Saj nimajo biti za kaj / nejevoljen boš, pa saj si hotel vedeti resnico 3. nav. ekspr. za izražanje vzročno-posledičnega razmerja: brez plašča hodiš, saj se boš prehladil; prehitro voziš. Saj se boš še kam zaletel 4. v prislovni rabi, navadno okrepljen izraža podkrepitev trditve: zakaj se zdaj razburjate? Saj sem rekel, da ne bo šlo; prizadeva si vpeljati red. Saj ne ve, česa se je lotil; privoščimo ji srečo. Saj kdo bi jo bolj zaslužil kot ona / elipt.: boš ostal pri nas? Saj kaj bi brez tebe; kako naj zdaj odidem? Saj zato pa / ni naredil izpita? Saj če bi povedal le polovico, bi bilo dovolj 5. v prislovni rabi izraža ugotovitev, spoznanje resničnega stanja: torej je priznal. Saj mu ni preostalo nič drugega; v redu, saj rajši vidim, da ostaneš doma / obleko si boš zmočila. Saj je vseeno // ekspr., v prislovni rabi, včasih okrepljen izraža samoumevnost: saj si slep, da ne vidiš, kaj delaš; ne smej se, saj veš, kakšne so stvari v resnici / saj menda ne boš huda, če prisedem; tega mu nikar ne povej. Pa saj bo zvedel od drugih; vsi trije so prišli k meni pa ... saj ste jih videli / to je pravil tisti burkež, saj vem, da ga poznate 6. v medmetni rabi izraža soglasje, (zadržano) pritrjevanje: niso več daleč. Saj, vsak hip lahko pridejo mimo; ne bi ga smeli pustiti. Saj, a takrat se nam je mudilo; inženir hoče postati. Saj, če se bo pridno učil / pozabili so na obljube. Saj, saj, nikoli jih ne izpolnijo; prikimal je, češ, saj, saj, kako ne bi razumel // v zvezi z res opozarja na trditev v dostavku: kaj pa ona? Saj res, nje ne smemo pozabiti; sinoči nisem mogel priti. Saj res, povej mi vendar, kako je bilo / jo boš pustil sámo doma? Saj res, z menoj pojde ● ekspr. se ga je končno le odkrižala? Saj to je (tisto), sploh se ga ni poudarja zanikanje prej povedanega; ekspr. saj ni, da bi človek pravil ni potrebno, ni vredno praviti; ekspr. bi še kos potice? Saj ni treba izraža zadržano sprejemanje česa; pog. pridi no brž! Saj že grem izraža zadržano, nejevoljno izpolnjevanje dejanja; pog. saj nič ne rečem, odgovoril bi ji pa že lahko poudarja omilitev povedanega ♪
  24.      sájast  -a -o prid. (á) 1. poln saj: sajast dim, zrak / goreti s sajastim plamenom 2. črn, umazan od saj: sajast lonec, strop; sajast sneg; dimnikar je bil ves sajast; sajasta svetilka / ekspr. dušijo se v teh sajastih krajih; pren., ekspr. njegovo srce je sajasto od zlobe 3. ekspr. ki je temne, črne barve: lase, oči ima sajaste / sajasta barva sájasto prisl.: biti sajasto črne barve ♪
  25.      sáje  sáj ž mn. (á ȃ) črn prah, ki nastane pri gorenju ob premajhni količini kisika: saje se usedejo, vnamejo; očistiti saje in pepel; bil je črn kot saje / oljnate, plinske, smolnate saje / ed. saja mu je padla v oko ugasla iskra ♦ kem. industrijske saje ki nastanejo pri zgorevanju metana, zemeljskega olja in se rabijo za izdelovanje črnih barv, krem za čevlje ♪

   70.961 70.986 71.011 71.036 71.061 71.086 71.111 71.136 71.161 71.186  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA