Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (70.961-70.985)


  1.      rúna  -e ž (ū) pisni znak najstarejše pisave germanskih plemen: rune so označevale glasove in pojme // mn. pisava iz teh črk: raziskovati rune ♪
  2.      rúnast  -a -o prid. (ū) ki ima gosto runo, dlako: runasti jagenjčki ∙ knjiž. žival je bila siva, runasta kosmata // knjiž. podoben runu: gorski vrhovi štrlijo iz runaste megle ♪
  3.      rúnda  -e ž (ȗ) 1. šport., pri boksu in rokoborbi časovno omejen del dvoboja, tekmovanja: runda traja tri minute; začela se je tretja runda; v drugi rundi je boksal bolje 2. šport. krožna pot, tekmovalna proga, ki jo mora tekmovalec navadno večkrat preteči, prevoziti, krog: rundo je pretekel v eni minuti; prevoziti petdeset rund / prehitel ga je za eno rundo / že v prvi rundi je zaostal 3. pri igri s kartami skupek toliko partij, da vsak od igralcev enkrat deli karte: končati rundo; igralci so bili sredi runde; nehati igrati po drugi rundi; zmagovalec prve runde / žarg. zaigrajva še eno rundo partijo, igro 4. žarg., navadno s prilastkom količina enake (alkoholne) pijače, navadno za več oseb, ki se naenkrat naroči: naročiti, prinesti novo rundo; drugo rundo plačam jaz; dala sta vsak za eno rundo / ob naročanju natakar, še eno rundo 5. publ., navadno s prilastkom vsebinsko, tematsko zaključena enota kake celote, krog: prva runda pogovorov; v drugi rundi volitev je zmagal kandidat socialnodemokratske stranke / to je spet nova runda zahtev skupina ● pog. lep večer je, naredimo še eno rundo okoli trga krog; žarg. zvoziti ves pesek v petih rundah v petih prevozih, vožnjah ♪
  4.      rúnkelj  -na in -klja [kǝl] m (ú) nar. štajersko (krmna) pesa: okopavati runkelj; puliti runkeljne ♪
  5.      rúno  -a s (ū) 1. vsa volna ene ovce skupaj, dobljena pri striženju: sortirati runa po barvi; kup run / ovčje runo ∙ zlato runo v grški mitologiji runo zlatega ovna s čudežnimi lastnostmi; red zlatega runa nekdaj visoko avstrijsko in špansko viteško odlikovanje za plemiče in državne voditelje // volna, dobljena pri striženju ovc sploh: nastriči veliko runa 2. volna, dlaka na živali, zlasti na ovci: prijeti ovco za runo; dolgo runo; jagenjčki z mehkim runom / mamut je bil poraščen z gostim runom // knjiž., ekspr. kar je temu podobno: počivati na zelenem runu / runo oblakov se je pretrgalo ♪
  6.      rúnski 1 -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na runo, črko: raziskovati runske znake / runska pisava ♪
  7.      rúnski 2 -a -o prid. (ȗ) tekst., v zvezi runska volna volna s hrbta, pleč, dobljena pri striženju žive ovce ♪
  8.      rúpa  -e ž (ú) odprtina v kraških tleh, navadno manjša: žival je padla v rupo; voda se steka v bližnjo rupo; globoka rupa; rupa pod vrhom gore // nar. jama, kotanja: v rupi za hišo se nabira voda; dolinice in rupe / v rupi skrita hiša v vrtači, globeli ◊ anat. zatilnična rupa odprtina v zatilnici, skozi katero prehaja hrbtenjača v možgane ♪
  9.      rúpija  -e ž (ú) denarna enota Indije in nekaterih drugih držav: za delo mu je plačal le nekaj rupij / indonezijska, pakistanska rupija // bankovec ali kovanec v vrednosti te enote: porabil je zadnjo rupijo ♪
  10.      ruptúra  -e ž (ȗ) med. pretrganje, raztrganje notranjega organa: ruptura maternice, vranice // tako nastala poškodba, raztrganina ♪
  11.      rurálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. kmečki, podeželski: ruralno prebivalstvo / ruralno naselje ♦ soc. ruralna sociologija sociologija, ki proučuje družbene odnose v kmečkem, podeželskem okolju // kmetijski, poljedelski: ruralna podoba pokrajine; ruralno področje ♪
  12.      ruralíst  -a m (ȋ) predstavnik ruralizma: češki ruralisti ♪
  13.      ruralístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na ruraliste ali ruralizem: ruralistično pesništvo / pisatelji ruralistične smeri ♪
  14.      ruralízem  -zma m (ȋ) lit. literarna smer, ki poudarja vrednost kmečkega življenja: predstavniki ruralizma ♪
  15.      rús 1 -a m (ȗ) nar. ščurku podobna žuželka, ki živi v hišah; švab: v shrambi so se zaredili rusi ∙ bilo jih je kot rusov zelo veliko ♪
  16.      rús 2 -a m (ȗ) nav. mn., gastr. rusel: jesti ruse ♪
  17.      rús  -a -o prid. (ȗ ū) star. rdeč, rjavkasto rdeč: ruse lise / rus konj; imeti ruse lase; rusa brada ● zastar. črni in rusi prebivalci rdečepolti; nar. žeti ruso pšenico rumeno ◊ min. rusi železovec hematit ♪
  18.      rúsa 1 -e ž (ū) etn. šema, ki predstavlja dvonogo ali četveronogo žival, znana v vzhodni Sloveniji: kurenti, vrači in ruse ♪
  19.      rúsa 2 -e ž (ū) nav. mn., nar. severovzhodno brk: starčeve viseče ruse / zajčje ruse ∙ nar. severovzhodno skoraj ves obraz so mu pokrivale ruse brada; kocine ♪
  20.      rusálka  -e ž (ȃ) mitol. lepi, mladi ženski podobno bitje, ki živi v vodi: povodni mož in rusalke ♪
  21.      rúsast 1 -a -o prid. (ū) star. rdečkast, rjavkasto rdeč: rusasti lasje ♪
  22.      rúsast 2 -a -o prid. (ū) nar. severovzhodno brkat: rusast moški // kosmat, neobrit: danes si pa rusast ♪
  23.      rúsel  -sla m (ū) nav. mn., gastr. marinirana surova majhna morska riba z veliko čebule: jesti rusle ♪
  24.      rusíca  in rúsica -e ž (í; ȗ) nar. mravlja rdeče barve, ki ima želo; rosica: pik rusice ♪
  25.      rusificírati  -am nedov. in dov. (ȋ) delati kaj rusko: rusificirati prebivalstvo rusificíran -a -o: njegov priimek je rusificiran ♪

   70.836 70.861 70.886 70.911 70.936 70.961 70.986 71.011 71.036 71.061  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA