Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (70.061-70.085)


  1.      repetènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) žarg., šol. učenec, ki ponavlja razred; ponavljavec: v tem razredu je nekaj repetentov ♪
  2.      repetêntka  in repeténtka -e ž (ē; ẹ̄) žarg., šol. učenka, ki ponavlja razred; ponavljavka: v razredu je samo ena repetentka ♪
  3.      repetícija  -e ž (í) knjiž. ponovitev, ponavljanje: dijaku je potrebna repeticija nekaterih poglavij ♦ muz. zaporedno hitro ponavljanje istega tona; znak za ponavljanje skladbe ali dela skladbe; ponavljaj ♪
  4.      repetírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. knjiž. ponoviti: predstavo so na željo občinstva še dvakrat repetirali ∙ žarg., šol. repetirati razred ponavljati 2. voj. potegniti zaklep pri nekaterih vrstah ročnega strelnega orožja nazaj in potisniti naboj v cev: repetiral je in ustrelil / repetirati puško, pištolo ♪
  5.      repetíren  -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ročno strelno orožje, pri katerem se z zaklepom potisne vsak naboj posebej iz magazina v cev: repetirni mehanizem / repetirna puška repetirka ♪
  6.      repetírka  -e ž (ȋ) voj. puška, pri kateri se z zaklepom potisne vsak naboj posebej iz magazina v cev: vojaki so bili oboroženi z repetirkami / puška repetirka ♪
  7.      repetítor  -ja m (ȋ) šol., nekdaj kdor ponavlja s kom učno snov: preživljal se je kot repetitor ♪
  8.      repetitórij  -a m (ọ́) šol. 1. ciklus predavanj in vaj, namenjen ponavljanju učne snovi: organizirati repetitorij matematike 2. priročnik za ponavljanje učne snovi: napisati fizikalni repetitorij ♪
  9.      repetníca  -e ž (í) nav. mn., star. perutnica: golob je razprostrl repetnice; mahati, udarjati z repetnicami ♪
  10.      repetníčka  -e ž (í) nav. mn., star. perutnička: ptič je razprostrl repetničke in odletel ♪
  11.      répica  -e ž (ẹ́) nav. ekspr. manjšalnica od repa: izpulila je nekaj repic in zelnatih glav / na trgu je kupila kislo repico ◊ agr. oljna repica kulturna rastlina z rumenimi cveti, ki se goji zaradi oljnatega semena ♪
  12.      repíca 1 -e ž (í) nar. vzhodno zadnji del sore: sedeti na repici ♪
  13.      repína 1 -e ž (í) meso z repa prašiča ali goveda: skuhati repino; juha iz repine ♪
  14.      repíncelj  -clja m (í) nar. vzhodno motovilec: nabirati repincelj; seme repinclja ♪
  15.      repínec  -nca m (ȋ) bot. rastlina z rdečkastimi cveti v koških in kaveljčastimi ovojnimi listi, Arctium: ob poti raste repinec / navadni repinec ♪
  16.      repíšče  in répišče -a s (í; ẹ́) njiva, na kateri raste repa: s plevelom zaraslo repišče / saditi krompir na repišče ♪
  17.      répiti  -im tudi rêpiti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) ekspr. hoditi (tik za kom): kamor je šla, je repil za njo ♪
  18.      repkáti  -ám tudi répkati -am tudi rêpkati -am nedov. (á ȃ; ẹ̑; ȇ) 1. ekspr. mahati z repom: pes je prijazno repkal 2. ekspr. hoditi (tik za kom): zmeraj je repkal za njo 3. nar. zahodno paberkovati: otroci so repkali po vinogradu ♪
  19.      replicírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. odgovoriti, zlasti kratko, jedrnato, navadno zavrnilno: repliciral je na vsako negativno kritiko; govornik je repliciral, vztrajajoč pri svoji izjavi ♪
  20.      replíka  -e ž (ȋ) 1. knjiž. odgovor, zlasti kratek, jedrnat, navadno zavrnilen: njegovo razpravljanje o srednjem veku je sprožilo več replik; replika na članek; replika v razpravi / replike nekaterih razpravljavcev obsegajo več strani 2. gled. del dramskega besedila, ki ga igralec govori, ne da bi ga prekinil drug igralec: režiser je iz besedila črtal nekatere replike; igralec vadi replike; duhovite replike; retorične replike 3. um. izvirnemu kipu ali sliki enaka umetnina istega umetnika: portret je naslikal v več replikah ◊ jur. odgovor javnega tožilca na obrambo, zagovor obtoženca ali tožnika na toženčev odgovor ♪
  21.      repljáti  -ám nedov. (á ȃ) ekspr. hoditi (tik za kom): kamor je šel, je repljala za njim ♪
  22.      répnica  -e ž (ẹ̑) 1. voda, v kateri se kisa repa: repo v sodu obtežimo, da repnica pokrije pokrov; duh po repnici 2. nar. zasipnica, podsipnica: napraviti, odpreti repnico; spravljati repo in korenje v repnico ◊ bot. rastlina s pernato deljenimi ali lirastimi listi in rumenimi cveti, Rapistrum ♪
  23.      répnik  -a m (ẹ̑) 1. njiva, na kateri raste repa: hoditi po repniku; repnik in zelnik 2. nar. repno listje, repno perje: sušiti repnik 3. nar. vzhodno večji lončen, z žico povezan lonec za kuhanje svinjske krme: postaviti repnik v peč 4. zool. majhna ptica pevka s kostanjevo rjavim hrbtom in sivkasto glavo, Acanthis cannabina: gojiti repnike in kanarčke ♪
  24.      répnjak  in repnják -a m (ẹ̑; á) bot. gola ali dlakava rastlina z belimi, rumenkastimi ali svetlo vijoličastimi cveti v socvetjih, Arabis: repnjak cvete / alpski, bohinjski repnjak ♪
  25.      reporéznica  -e ž (ẹ̑) stroj za rezanje repe: reporeznica se je pokvarila; prodati reporeznico ♪

   69.936 69.961 69.986 70.011 70.036 70.061 70.086 70.111 70.136 70.161  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA