Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (69.761-69.785)


  1.      referêntka  in referéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od referent: referentka na strokovnem zborovanju / občinska referentka / kulturna referentka v mladinski delovni brigadi ♪
  2.      referírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. ustno poročati: referirati nadrejenemu; referirati o nesreči ∙ ekspr. novice je referirala prijateljici povedala 2. imeti, pripraviti referat; predavati, poročati: na zborovanju zgodovinarjev referirati o kmečkih uporih / predsednik je referiral o nalogah društva v prihodnjem letu ♪
  3.      refléks  -a m (ẹ̑) 1. nehoten odgovor organizma na dražljaj: izzvati refleks; refleks mišice, žleze; meriti hitrost refleksa ∙ ekspr. imeti dober refleks biti sposoben zelo hitro odgovoriti, reagirati na kaj 2. knjiž. kar je vidno, se kaže na površini česa v zmanjšani svetlobni moči; odsev: gledati reflekse luči na vodi // izraz, odraz: njegovo stališče je refleks javnega mnenja; ta pesem je refleks trenutnega razpoloženja / v Cankarjevi prozi so opazni refleksi krščanske tradicije sledovi, vplivi 3. lingv. glas kot pojavna oblika določenega drugega, razvojno predhodnega glasu: refleksi jata, nosnika ◊ biol. brezpogojni refleks nehotna, prirojena reakcija na dražljaj brez sodelovanja velikih možganov; obrambni refleks pri katerem se organizem z zelo hitrim gibom brani grozečih poškodb; pogojni refleks pridobljena reakcija na dražljaj s sodelovanjem velikih možganov; fot. refleks na fotografiji svetlobna lisa, nastala zaradi odboja svetlobe; med. kolenski refleks ♪
  4.      refléksen  -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na refleks: refleksni gib / refleksno ravnanje / refleksna podoba drevesa na gladini reke ● poljud. refleksno steklo svetlobni odbojnik ◊ anat. refleksni lok pot živčnega vzburjenja od čutila do organa, ki pri refleksu reagira; med. refleksni zastoj srca trenutni zastoj srca, ki je posledica določenega refleksa refléksno prisl.: refleksno ravnati ♪
  5.      refleksíja  -e ž (ȋ) 1. premišljanje, razglabljanje: biti nagnjen k refleksiji; kritična refleksija; refleksija o družbenih razmerah / take refleksije so v romanu pogoste; filozofske, moralne, pesniške refleksije 2. knjiž. odboj: refleksija valov ● knjiž., redko rad bere refleksije miselno liriko; publ. značilni ameriški refleksiji na komunizem sta strah in sovraštvo reakciji ◊ filoz. usmerjanje zavesti mislečega osebka na lastne misli in sebe ♪
  6.      refleksíjski  -a -o prid. (ȋ) knjiž. odbojen: refleksijska ploskev ♪
  7.      reflektánt  -a m (ā á) knjiž. kdor si želi dobiti kaj; prosilec, kandidat: reflektanti naj oddajo prošnjo v tajništvu; reflektant za razpisano delovno mesto, stanovanje ∙ publ. naša delovna organizacija ni reflektant za take ljudi jih ne potrebuje ♪
  8.      reflektántka  -e ž (ā) ženska oblika od reflektant: reflektantk za prosto delovno mesto je veliko ♪
  9.      reflektírati  -am nedov. (ȋ) knjiž. 1. odbijati: reflektirati svetlobo, toploto; zvok se reflektira / na gladini jezera (se) reflektirajo hiše odsevajo 2. kazati, izražati: umetnost reflektira družbene in osebne spremembe; v pravnih predpisih se že reflektirajo novi odnosi / čas je prikazan v romanu samo toliko, kolikor reflektira v junakovi zavesti 3. v zvezi z na želeti si dobiti kaj: reflektirati na drugo delovno mesto, brezplačno oskrbo; reflektirati na splošno priznanje ● knjiž., redko reflektirati na njihov prihod je nesmiselno računati, zanašati se reflektíran -a -o: reflektirani valovi ♦ filoz. reflektirana zavest zavest, usmerjena na samo sebe ♪
  10.      refléktor  -ja m (ẹ́) priprava z vbočenim zrcalom za odbijanje, usmerjanje svetlobe, ki jo daje v njej nameščen svetlobni vir, žaromet: obrniti, usmeriti reflektor; osvetljevati z reflektorjem; reflektorji v gledališču; žarnica v reflektorju / prižgati reflektor / avtomobilski reflektor ∙ ekspr. po dolgem času je igralec spet stopil pod reflektorje začel igrati v gledališču, filmih // kar odbija svetlobo, toploto: uporabiti zrcalo kot reflektor; reflektor za toploto, zvok ◊ fiz. reflektor astronomski daljnogled s konkavnim zrcalom kot objektivom; med. čelni reflektor vbočeno ogledalo, ki se nosi na čelu, za odbijanje, usmerjanje svetlobe pri pregledovanju ušesa, nosu, grla; rad. reflektor del oddajne ali sprejemne antene za odklanjanje elektromagnetnih valov v zaželeno smer ♪
  11.      reflektóren  -rna -o prid. (ọ̑) knjiž. refleksen: reflektorni gibi / reflektorno ravnanje reflektórno prisl.: reflektorno kaj narediti ♪
  12.      refléktorski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na reflektor: reflektorska zrcala / reflektorska razsvetlitev prizorišča ♪
  13.      refórma  -e ž (ọ̑) sprememba, spreminjanje a) sistema, ureditve česa: izvajati, zahtevati reformo; reforma koledarja, programa; reforme v cerkvi / publ. odkar je reforma, se je povečal izvoz / agrarna reforma razdelitev veleposesti med tiste, ki zemljo obdelujejo; gospodarska, šolska reforma b) vsebine česa: reforma nauka / Lutrova prizadevanja za reformo katoliške vere ♪
  14.      reformácija  -e ž (á) 1. versko in družbeno gibanje v 16. stoletju za reformiranje katoliške cerkve, vere: v obdobju reformacije smo Slovenci dobili knjižni jezik; zgodovina reformacije / nemška, slovenska reformacija // obdobje tega gibanja: reformacija traja skoraj celo šestnajsto stoletje 2. knjiž., redko reforma: začeti novo reformacijo šolstva ♪
  15.      reformátor  -ja m (ȃ) kdor kaj reformira: reformator pravopisa, šolstva / verski reformatorji / Primož Trubar in drugi reformatorji na Slovenskem protestanti ♪
  16.      reformátorski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na reformatorje ali reformiranje: reformatorske ideje, težnje / reformatorski postopek / reformatorska stranka / redko Luter in drugi reformatorski voditelji reformacijski ♪
  17.      refórmen  -mna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na reformo: reformni predpisi, ukrepi / reformno obdobje ◊ obl. reformna obleka okoli leta 1900 moderna obleka, ki je v primerjavi s predhodno modo bolj enostavna, udobna, praktična ♪
  18.      reformíranec  -nca m (ȋ) knjiž. pripadnik kake reformirane cerkve, zlasti protestant: katoličani in reformiranci / Luter, Melanchton in drugi reformiranci reformatorji ♦ rel. pripadnik reformirane cerkve ♪
  19.      reformíranje  -a s (ȋ) glagolnik od reformirati: reformiranje šolstva / reformiranje krščanstva ♪
  20.      reformírati  -am dov. in nedov. (ȋ) spremeniti a) sistem, ureditev česa: reformirati organizacijo; reformirati pravopis, cerkveni red; program so samo reformirali, ne pa sestavili novega preuredili / ekspr. reformirati samega sebe spremeniti b) vsebino česa: protestanti so hoteli le reformirati krščanstvo reformíran -a -o: reformirano šolstvo ♦ rel. reformirana cerkev protestantska cerkev, katere ustanovitelja sta Zwingli in Kalvin, in iz nje izhajajoče cerkve, cerkvene skupnosti ♪
  21.      reformíst  -a m (ȋ) pristaš reformizma: bil je odločen revolucionar, ne pa reformist / spor med reformisti in konservativci ♪
  22.      reformízem  -zma m (ȋ) 1. polit. zavzemanje, prizadevanje za spremembo kapitalistične družbene ureditve v socialistično z reformami, ne pa z revolucijo: kritizirati reformizem; reformizem socialnodemokratskih strank; reformizem in oportunizem 2. publ. zavzemanje, prizadevanje za reformo česa: poskusi reformizma v šolstvu ♪
  23.      refóšk  -a m (ọ̑) agr. trta z velikimi temno modrimi grozdi, ki se goji na Primorskem, v Istri: saditi refošk; vinogradi refoška // kakovostno rdeče vino iz grozdja te trte: piti refošk; liter refoška ♪
  24.      refrákcija  -e ž (á) fiz. pojav, da se spremeni smer valovanja pri prehodu v drugo snov; lom: refrakcija svetlobe; refrakcija zvoka ♦ astr. atmosferska refrakcija pojav, da se spremeni smer svetlobe pri prehodu skozi ozračje, zaradi česar so nebesna telesa navidezno višje nad obzorjem ♪
  25.      refraktáren  -rna -o prid. (ȃ) med. neobčutljiv: koža živali je za take dražljaje refraktarna / za to bolezen je refraktaren odporen, nedovzeten ♪

   69.636 69.661 69.686 69.711 69.736 69.761 69.786 69.811 69.836 69.861  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA