Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (69.611-69.635)


  1.      rèambulácija  -e ž (ȅ-á) geod. nova izmera zemljišča, vzpetine, zlasti zaradi novih mej, objektov; ponovna izmera, obnova izmere: končati reambulacijo; reambulacija zazidalnega območja // dopolnjevanje, popravljanje karte, načrta po taki izmeri: reambulacija starih katastrskih načrtov ♪
  2.      rèanimácija  -e ž (ȅ-á) med. oživitev, oživljanje z umetnim dihanjem, masažo srca: reanimacija ponesrečenca / soba za reanimacijo ♪
  3.      reasumírati  -am dov. in nedov. (ȋ) zastar. povzeti: reasumirati vsebino članka ♪
  4.      rebaláns  -a m (ȃ) ekon. ponovna uskladitev predvidenih odhodkov in prihodkov: rebalans finančnega načrta, državnega proračuna ♪
  5.      rebél  -a m (ẹ̑) knjiž. upornik: kdor ne izpolnjuje ukazov, je rebel; kaznovati rebele / vse življenje je bil rebel ♪
  6.      rebelírati  -am nedov. (ȋ) knjiž. upirati se: najemniški vojaki rebelirajo / rebelirati proti komu, zoper kaj / logika rebelira proti taki razlagi pesnitve nasprotuje ♪
  7.      rebeljón  -a m (ọ̑) zastar. upor: pripravljati rebeljon / dvigniti rebeljon ♪
  8.      réber  -bri tudi -brí ž (ẹ̄) raba peša nagnjen svet, strmina: nad vasjo se dviga reber; položna, strma reber; po prisojnih rebrih je sneg že skopnel; njive na rebrih, v rebrih ● nar. na vrh ne bom šel, je preveč k rebri navkreber ♪
  9.      rébljati  -am nedov. (ẹ̑) nar. pecljati: rebljati grozdje ♪
  10.      rebráča  -e ž (á) 1. knjiž. priprava navadno iz rebraste pločevine za zavarovanje, zapiranje vratne, izložbene odprtine; rolo: dvigniti rebračo; železna rebrača // priprava na zunanji strani okna, narejena iz dolgih, med seboj povezanih deščic, ploščic; roleta: zaprl je okno in spustil rebrače; sonce sije skozi reže rebrače 2. nav. mn., zool. morske živali s prozornim, zdrizastim telesom in osmimi vzdolžnimi rebri iz sprijetih migetalk, Ctenophora: rebrače in ožigalkarji ● ekspr. pomolsti rebračo suho kravo ♪
  11.      rêbrast  in rébrast -a -o prid. (é; ẹ́) 1. ki ima podolgovate vzbokline, rebra: rebrasta površina; cesta je rebrasta / rebrasti gumijasti podplati; rebrasti žamet; rebrasta skleda ∙ ekspr. rebrast svet neraven, valovit ♦ arhit. rebrasti obok obok s kamnitimi rebri; rebrasti strop strop z redkimi nosilnimi rebri 2. ekspr. zelo suh: rebrast človek rêbrasto in rébrasto prisl.: rebrasto obokana cerkev ♪
  12.      rebràt  -áta -o prid. (ȁ ā) rebrast: rebrata površina / ekspr. shujšan, rebrat zapornik zelo suh ♪
  13.      rêbrce  -a s, mn. rêbrca in rébrca (ē) nav. ekspr. manjšalnica od rebro: zlomiti ptici rebrce / kupiti, obirati rebrca / prekajena svinjska rebrca s kislim zeljem / površina s komaj vidnimi rebrci / rebrce čokolade ◊ zool. zgornji strženasti del tulca ptičjega peresa ♪
  14.      rêbrčast  in rébrčast -a -o prid. (é; ẹ́) ki ima podolgovate vzboklinice, rebra: krilo iz rebrčastega blaga ♪
  15.      rebreníca  -e ž (í) navt. vsak od prečnih nosilnih delov ogrodja ladijskega dna ♪
  16.      rebrenjáča  -e ž (á) bot. praprot z ležečimi jalovimi listi in pokončnimi listi, na katerih so trosovniki, Blechnum spicant ♪
  17.      rebríčast  -a -o prid. (í) ki ima podolgovate vzboklinice, rebra: rebričasta površina ♦ arhit. rebričasti strop strop z gostimi nosilnimi rebri ♪
  18.      rebrínec  -nca m (ȋ) bot. začimbna rastlina z rumenimi cveti v kobulih in odebeljeno glavno korenino, Pastinaca sativa ♪
  19.      rebríti  -ím nedov., rebrèn (ȋ í) delati, da ima kaj podolgovate vzbokline, rebra: rebriti pločevino; pren., ekspr. veter je rebril površino jezera rebríti se zastar. 1. bahati se, postavljati se: rebriti se z znanjem / no, reven res nisem, se je rebril 2. nasprotovati, upirati se: dolgo časa se je rebril, potem pa je popustil // razburjati se, jeziti se: gotovo se bo rebril, pa se bo že pomiril ♪
  20.      rébrje  -a s (ẹ̑) zastar. nagnjen svet, strmina: jezditi po rebrju; gora s skoraj navpičnim rebrjem ♪
  21.      rébrnica  in rêbrnica in rebrníca -e ž (ẹ̑; ȇ; í) knjiž. (rebrasto) ogrodje: od nebotičnikov so molele v zrak samo rebrnice ● knjiž., redko dvigniti, spustiti rebrnice rolete ◊ navt. vsak od prečnih nosilnih delov ogrodja ladijskega dna; rebrenica ♪
  22.      rebrníca  -e ž (í) nar. prekmursko lestvi podobna priprava na strani voza; lojtrnica: zlagati snope med rebrnice; leva rebrnica ♪
  23.      rébrnik  in rêbrnik -a m (ẹ̑; ȇ) knjiž. okostnjak: v grobu je bil samo še rebrnik / na cerkvenem oknu je naslikan rebrnik s koso smrt ◊ med. naprava iz upognjenih palic, ki se povezne čez bolnika, da ga odeja ne tišči ♪
  24.      rêbro  -a s, v prvem pomenu stil. rebrésa; mn. rêbra in rébra (é) 1. vsaka od parnih kosti, ki oklepajo prsno votlino: pri padcu si je zlomil rebro; pod rebri ga zbada; drugi par reber; tako je suh, da bi mu lahko rebra preštel zelo // mn. del telesa, kjer so te kosti: udariti konja čez rebra, po rebrih; vojak ga je sunil med rebra, v rebra, da je takoj ubogal / poriniti komu nož med rebra / ekspr. dregnil ga je pod rebra, naj molči // nav. mn. ta del telesa za kuhanje in pečenje: kupiti rebra; jedli so koštrunova rebra / prekajena rebra 2. nav. mn. vsak od podolgovatih, v sorazmerno majhnih presledkih sledečih si delov ogrodja česa: obiti rebra z deskami; zgorelo letalo je kazalo svoja rebra; nova stavba že moli kvišku svoja rebra; gredelj in rebra / ladijska rebra 3. nav. mn. vsaka od podolgovatih, v sorazmerno majhnih presledkih sledečih si vzboklin na površini česa: da ne drsi, ima pločevina rebra; na cesti so nastala rebra; rebra cilindra; rebra žameta 4. podolgovat del, člen česa: rebro radiatorja / odlomiti si rebro čokolade 5. glavna, debelejša listna žila: gosenice so obrale zelje do reber / listna rebra 6. nar. nagnjen svet, strmina: plaz je zdrsel po rebru navzdol 7. arhit. ločni nosilni ali okrasni element oboka, navadno kamnit: obok s štirimi rebri; gotska, šilasta rebra ● ekspr. kaže rebra zelo je suh; ekspr. streha kaže rebra manjka ji veliko strešnih opek, skodel; ekspr. če bi ga zalotil, bi mu polomil, preštel rebra bi ga zelo pretepel; star. Adamovo rebro ženska; ekspr. rebra kozolca late ◊ anat. neprava rebra trije pari reber, ki se stikajo s sedmim parom reber; prava rebra prvih sedem parov reber, ki se stikajo s prsnico; prosta rebra zadnja dva para reber, ki se ne stikajo niti s prsnico niti z nepravimi rebri; grad. nosilna rebra vsak od v sorazmerno majhnih presledkih razvrščenih podolgovatih nosilnih elementov, izstopajočih iz stropa, plošče; muz. rebro podolgovata deščica za oporo na notranji strani pokrova godal; strojn. hladilna rebra ki povečujejo površino razgretega telesa in s tem pospešujejo njegovo hlajenje ♪
  25.      rebúla  -e ž (ú) trta s srednje velikimi rumenimi grozdi, ki se goji v Goriških Brdih, Istri: saditi rebulo; vinogradi rebule // vino iz grozdja te trte: piti rebulo; steklenica rebule / briška rebula ♪

   69.486 69.511 69.536 69.561 69.586 69.611 69.636 69.661 69.686 69.711  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA