Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (69.161-69.185)


  1.      razplézati se  -am se dov. (ẹ̑) redko razrasti se, razširiti se: trte so se razplezale po tleh ♪
  2.      razplíniti  -im dov. (í ȋ) 1. teh. odstraniti pline iz česa: razpliniti jeklo, premog 2. knjiž., redko upliniti: razpliniti tekočo snov; gorivo se je razplinilo ● knjiž., ekspr. njegovi načrti so se razplinili se niso uresničili razplínjen -a -o: razplinjen premog ♪
  3.      razpljúskati  -am dov. (ȗ) 1. s pljuskanjem razliti: otrok je razpljuskal vso vodo 2. povzročiti, da kaj pljuska: veter je razpljuskal morje razpljúskan -a -o: razpljuskana voda ♪
  4.      razpljúskniti  -em dov. (ú ȗ) s pljuskom razliti: razpljuskniti vodo po tleh ♪
  5.      razpljúsniti  -em dov. (ú ȗ) s pljuskom razliti: razpljusnil je vodo po tleh ♪
  6.      razplòd  -óda m (ȍ ọ́) knjiž. razmnoževanje: preprečiti prehiter razplod kake živali; sposobnost za razplod ♪
  7.      razplódba  -e ž (ọ̑) zastar. razmnoževanje: skrbeti za razplodbo ♪
  8.      razplodíšče  -a s (í) knjiž. leglo, kotišče: mlake so razplodišče komarjev ♪
  9.      razplodíti  -ím dov., razplódil; razplojèn (ȋ í) knjiž. razmnožiti: razploditi kunce; te živali so se hitro razplodile ♪
  10.      razplôščiti  -im tudi razploščíti -ím dov., razplôščil tudi razplóščil (ō ȏ; ȋ í) knjiž. narediti kaj plosko, sploščeno: razploščiti kroglice; razploščiti kaj z udarcem razplôščen -a -o tudi razploščèn -êna -o: razploščeno železo ♪
  11.      razpóčen  -čna -o prid. (ọ̑) knjiž. nanašajoč se na razpok: razpočna odprtina / razpočna snov eksplozivna ♪
  12.      razpóčenje  -a s (ọ̑) glagolnik od razpočiti se: razpočenje balonov, mehurčkov ♪
  13.      razpóčiti se  -im se dov. (ọ́ ọ̑) 1. zaradi sile, pritiska preiti v dele, kose: nekaj krompirjev se je pri kuhanju razpočilo / mehur se razpoči / granata se je razpočila je eksplodirala 2. prenehati imeti prilegajoče se dele drugega ob drugem: zrel strok se je razpočil / ekspr. ob potresu se je zemlja razpočila je nastala razpoka, jama v njej 3. ekspr., v zvezi z od izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: razpočil se bo od jeze, radovednosti, zavisti; od smeha bi se skoraj razpočil ● ekspr. ne dam ti, pa če se razpočiš sploh ne razpóčen -a -o: razpočen plod; razpočena krogla ♪
  14.      razpóčnik  -a m (ọ̑) žel. z razstrelivom napolnjena priprava, ki se pritrdi na tirnice, da s pokom opozori strojevodjo na nevarnost pri nadaljnji vožnji: škatla z razpočniki ♪
  15.      razpodelíti  -ím dov., razpodélil (ȋ í) knjiž. razdeliti, porazdeliti: razpodeliti zemljo / enakomerno razpodeliti seme po površini ♪
  16.      razpodíti  -ím dov., razpódil (ȋ í) nav. ekspr. narediti, povzročiti, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem, da več oseb, živali ni več skupaj, na enem mestu: razpoditi gručo radovednežev; razpoditi kokoši // narediti, da česa ni več: veter razpodi megle / vino je razpodilo žalostne misli ♪
  17.      razpóka  -e ž (ọ̑) kar nastane na mestu, kjer se snov zaradi sile, pritiska prelomi, ni več strnjena: razpoka nastane, se širi, se veča; zadelati razpoko; ledeniške, skalne razpoke; navpična, prečna, vzdolžna razpoka; prelomna razpoka; razpoke v lesu, zidu; dolžina, globina razpoke; pren., ekspr. med sosedi, ki so prej živeli v slogi, je zazijala globoka razpoka ♦ les. mrazna razpoka pravokotno na letnice ležeča razpoka na debelejšem delu debla, nastala zaradi nizkih temperatur ♪
  18.      razpókati  -am dov. (ọ́ ọ̑) dobiti razpoke, špranje: deska, kamen, led razpoka; ob potresu so zidovi razpokali; koža razpoka zaradi vetra; prečno razpokati razpókan -a -o: razpokan les, zid; razpokana skala; razpokana drevesna skorja; razpokane ustnice; lubje je razpokano ♪
  19.      razpókica  -e ž (ọ̑) manjšalnica od razpoka: razpokice v lesu; kot las tanka razpokica ♪
  20.      razpoklína  -e ž (í) redko razpoka: v lesu, zidu so nastale razpokline; široke razpokline ♪
  21.      rázpol  tudi razpòl -ôla [tudi ou̯] m (á ó; ȍ ó) zastar. vrsta, skupina: rastline je razdelil v dva razpola / besedni razpoli ♪
  22.      razpolága  -e ž (ȃ) 1. v prislovni rabi, v zvezi na razpolago izraža možnost uporabe ali izkoriščanja česa: dati, imeti kaj na razpolago / malo časa je na razpolago / kot vljudnostna fraza: na razpolago sem vam; vse ti je na razpolago ∙ to blago je pri nas še na razpolago ga še imamo, prodajamo 2. redko razpolaganje: razpolaga s premoženjem ♪
  23.      razpolagálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor s čim razpolaga: pravice razpolagalcev ♪
  24.      razpolagálen  -lna -o prid. (ȃ) jur., navadno v zvezi razpolagalna pravica pravno priznana pravica do razpolaganja s stvarjo ♪
  25.      razpoláganje  -a s (ȃ) glagolnik od razpolagati: samostojno razpolaganje s premoženjem; razpolaganje s proizvajalnimi sredstvi ∙ star. dati komu kaj na razpolaganje na razpolago ♪

   69.036 69.061 69.086 69.111 69.136 69.161 69.186 69.211 69.236 69.261  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA