Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (68.861-68.885)


  1.      razkotalíti  -ím dov., razkotálil (ȋ í) s kotaljenjem narediti, da kaj ni več skupaj, na enem mestu: razkotaliti frnikole po sobi; kamni so se razkotalili ♪
  2.      razkrajálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) razkrojevalec: razkrajalci snovi / knjiž. boj proti razkrajalcem enotnosti ♪
  3.      razkrajálen  -lna -o prid. (ȃ) razkrojevalen: razkrajalno delovanje bakterij; razkrajalno sredstvo ♪
  4.      razkrájanje  -a s (á) glagolnik od razkrajati: razkrajanje lesa; proces razkrajanja / kemično razkrajanje; razkrajanje beljakovin / razkrajanje starih družbenih oblik ♪
  5.      razkrájati  -am nedov. (á) 1. delati, povzročati, da snov preide v svoje sestavine: kačji strup razkraja kri; razkrajati les, listje; hranilne snovi se v telesu razkrajajo; hitro, počasi se razkrajati / s kuhanjem vitamine razkrajamo uničujemo // kem. delati, povzročati, da snov preide v enostavne spojine ali elemente: bakterije razkrajajo beljakovine; mlečna kislina se razkraja v vodo in ogljikov dioksid / kemično razkrajati 2. knjiž. povzročati, da kaj preneha zadovoljivo opravljati svojo osnovno dejavnost: nesoglasja razkrajajo organizacijo; pren. to je razkrajalo okupatorjevo bojno moralo 3. knjiž. delati, povzročati, da česa ni več: svetloba je začela razkrajati temo; megla se je začela razkrajati; pren. njihova dobra volja se je razkrajala razkrajajóč -a -e: razkrajajoče delovanje bakterij; razkrajajoče se listje ♪
  6.      razkrákati se  -am se dov. (ȃ) 1. začeti (zelo) krakati: vrane so se razkrakale 2. slabš. razgovoriti se: preveč si se razkrakala, utihni ♪
  7.      ràzkrálj  -a m (ȁ-á) knjiž. kdor ni več kralj ♪
  8.      razkramljáti se  -ám se dov. (á ȃ) ekspr. prijazno, lahkotno se razgovoriti: stari prijateljici sta se razkramljali o svoji mladosti ♪
  9.      razkrampáti  -ám in razkrámpati -am dov. (á ȃ; ȃ) nar. razpraskati: mačka mu je razkrampala obraz ♪
  10.      razkrápljati  -am nedov. (á) delati, povzročati, da več oseb, živali ni več skupaj, na enem mestu: jastreb razkraplja kokoši; ovce so se prestrašile in se začele razkrapljati; gledalci se že razkrapljajo ♪
  11.      razkréčenost  -i ž (ẹ̑) ekspr. razširjenost, razmaknjenost: razkrečenost nog, prstov ♪
  12.      razkréčiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. razširiti, razmakniti: razkrečiti noge, prste; na široko, zelo razkrečiti; parklji se razkrečijo / razkrečiti kolena / redko zver je razkrečila čeljusti odprla, razprla razkréčen -a -o 1. deležnik od razkrečiti: razkrečeni prsti; razkrečene noge; razkrečen je stal sredi sobe 2. široko razrasel: razkrečene veje / jelen z razkrečenim rogovjem ◊ bot. razkrečena krhlika nizek trnat grm z zelenkastimi dišečimi cveti, Rhamnus saxatilis; prisl.: razkrečeno sedeti ♪
  13.      razkréhniti  -em tudi razkrêhniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) nav. ekspr. razklati, preklati: razkrehniti palico; potres je razkrehnil zid; podboj se je razkrehnil / razkrehniti se na dvoje ● ekspr. zver je razkrehnila gobec odprla, razprla; ekspr. ne dovolim ti, pa če se razkrehneš sploh ne razkréhniti se tudi razkrêhniti se poškodovati si sklep v kolku ali kolenu zaradi prevelikega razmika nog: junček, ki se je razkrehnil na ledu, je poginil ♪
  14.      razkréka  -e ž (ẹ̑) knjiž. široka razmaknitev nog: narediti razkreko ♦ alp. plezati v razkreki z razkoračenimi nogami ♪
  15.      razkrempljáti  -ám dov. (á ȃ) nar. razpraskati (s kremplji): mačka mu je razkrempljala roko ♪
  16.      razkreníti  -krénem dov. (ȋ ẹ́) star. dati narazen, razmakniti: razkreniti noge, prste / razkreniti veje / od začudenja je razkrenil usta odprl, razprl ♪
  17.      razkŕhniti se  -em se dov. (ŕ ȓ) star. razbiti se, zdrobiti se: kozarec je padel na tla in se razkrhnil ♪
  18.      razkričáti  -ím dov. (á í) ekspr. na več krajih reči, povedati, zlasti kaj, kar je za koga neugodno, neprijetno: zagrozila mu je, da bo razkričala njegovo nepoštenost / razkričati koga za goljufa, pijanca razkričáti se izraziti jezo, nejevoljo z zelo glasnim govorjenjem: ko se je razkričala, ji je odleglo; razkričati se na koga, nad kom razkričáti si s kričanjem utruditi, pokvariti: če si grlo razkričiš, ne bo nič boljše razkričán -a -o: razkričan ženskar; razkričana gostilna, knjiga ♪
  19.      razkríliti  -im dov. (í ȋ) knjiž. razprostreti, razširiti: ptica je razkrilila peruti / razkrilila je roke in ga objela razkríljen -a -o: razkriljene roke ♪
  20.      razkrínkanje  -a s (ȋ) glagolnik od razkrinkati: razkrinkanje maškar / razkrinkanje in aretacija vohuna ♪
  21.      razkrínkati  -am dov. (ȋ) sneti krinko: razkrinkati pustno šemo; maškare so se razkrinkale // ekspr. narediti, da se pokaže pravo, resnično bistvo, podoba česa: na sestanku so ga razkrinkali; z govorjenjem se je sam razkrinkal / razkrinkati imperialistično politiko / članek je razkrinkal nepoštenost nekaterih sodelavcev razkril; razkrinkati zaroto odkriti; policija je končno razkrinkala nevarnega zločinca našla, odkrila razkrínkan -a -o: razkrinkan goljuf; razkrinkani sovražni načrti ♪
  22.      razkristjániti  -im dov. (á ȃ) narediti, da kaj ni več krščansko: razkristjaniti prebivalstvo; v novem okolju so se hitro razkristjanili / razkristjaniti deželo razkristjánjen -a -o: razkristjanjena družba ♪
  23.      razkríti  -kríjem dov., razkrìl tudi razkríl (í ȋ) 1. odstraniti s česa, kar je položeno nanj zlasti zaradi varstva, zaščite: razkriti gredo / razkriti glavo odstraniti pokrivalo z nje; razkriti spečega otroka odstraniti odejo z njega; med spanjem se je razkril // s strehe odstraniti kritino: vihar je razkril streho 2. nav. ekspr. z odstranitvijo česa narediti kaj vidno: megla se je izgubila in razkrila hiše / smeh ji je razkril bele zobe 3. narediti znano kaj prikritega, skrivnega: razkril je njeno nepoštenost; razkriti tatvino / storilca še niso razkrili našli, odkrili // narediti znano sploh: mikroskop je razkril zgradbo živčnega vlakna / v svojem delu je razkril znamenitosti tega kraja / razkriti resnico 4. narediti, da kaj izve kdo drug: razkrila mu je svoje misli, načrte; razkriti komu skrivnost; razkril ji je svojo ljubezen izpovedal; razkriti komu svoje želje povedati ∙ ekspr. razkriti komu svoje srce izpovedati mu svoja čustva, misli; ekspr. nikomur se ni razkrila izpovedala svojih čustev, misli razkríti se ekspr. postati viden, pokazati se: zjasnilo se je in razkrila se nam je vsa lepota pokrajine razkrít -a -o: razkrita skrivnost; streha je že razkrita ♪
  24.      razkrítje  -a s (ȋ) glagolnik od razkriti: razkritje tatvine / razkritje ljubezni ♪
  25.      razkrítost  -i ž (ȋ) dejstvo, da je kaj razkrito: razkritost spečega bolnika / razkritost resnice ♪

   68.736 68.761 68.786 68.811 68.836 68.861 68.886 68.911 68.936 68.961  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA