Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (68.311-68.335)



  1.      rájna  -e ž () knjiž. drog, ki stoji prečno na zgornjem delu jambora in vleče jadro navzgor; križ: privezati jadro k rajni, na rajno
  2.      rájni  -a -o prid. () raba peša ki je umrl; pokojen: njena rajna mati; sam.: spominjati se rajnih; njegova rajna je bila dobra žena
  3.      rájnica  -e ž () raba peša ženska, ki je umrla; pokojnica: pogovarjali so se o rajnici / zelo je pogrešal rajnico mater
  4.      rájnik  -a m () raba peša kdor je umrl; pokojnik: dolgo je žalovala za rajnikom / hvaležen je bil rajniku očetu za vse, kar ga je naučil
  5.      rájniš  -a m () goldinar: darovati petsto rajnišev / žvenketati z rajniši ♦ num. zlatnik, kovan od konca 14. stoletja v zahodni Nemčiji, renski goldinar
  6.      rájnki  -a -o prid. () raba peša ki je umrl; pokojen: dokler je živel rajnki oče, jim je bilo dobro; pren., ekspr. rajnka Avstrija; sam.: z rajnko sta bila dobra prijatelja
  7.      rájnšek  -ška m () star. goldinar: za delo na njivi je dobil nekaj rajnškov
  8.      rajón  -a m (ọ̑) 1. navadno s prilastkom (manjše) območje, področje: pomagati gospodarsko nerazvitim rajonom / miličniška patrulja je obšla svoj rajon; delovni, dostavni rajon; monterjev, natakarjev rajon 2. med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 upravna enota, večja od terena: razdeliti mesto na rajone; razprave po rajonih / dela na rajonu // organi te enote: pritožil se je na rajon / poslali so ga na rajon na sedež teh organov
  9.      rajónec  -nca m (ọ̑) med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 družbenopolitični delavec v rajonu: k njim so večkrat prihajali rajonci
  10.      rajoníranje  -a s () glagolnik od rajonirati: rajoniranje mesta / rajoniranje kmetijske proizvodnje
  11.      rajonírati  -am dov. in nedov. () publ. razdeliti na rajone: rajonirati mesto ♦ agr. rajonirati vinogradništvo, živinorejo določiti področja za vinogradništvo, živinorejo
  12.      rajonizácija  -e ž (á) publ. razdelitev na rajone: rajonizacija države, mesta ♦ agr. rajonizacija kultur, živinoreje določitev področij za kulture, živinorejo
  13.      rájski  -a -o prid. (ā) 1. nanašajoč se na raj, nebesa: rajski prebivalci / odtrgati rajski sadež; rajski vrt / rajska ptica v pravljicah ptica, ob katere petju človek pozabi na čas 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: rajska lepota, sreča / to so rajski kraji zelo lepi; to vino je rajsko zelo dobro rájsko prisl.: rajsko lepo poje; rajsko lep obraz
  14.      rájši  in ráje prisl. () 1. primernik od rad: rajši pospravlja, kot kuha / rajši bi bil učitelj kot knjižničar / elipt. kaj bi rajši: čaj ali limonado / otroci imajo rajši mater kot očeta, najrajši pa babico / opero ima rajši kot dramo / kaj takega se najrajši zgodi 2. izraža željo po nasprotnem: ne govori toliko, rajši poslušaj; ne hodi ven, rajši se uči / rajši bi bil tam ostal, saj vidiš, da te tu ne marajo; ali greš z menoj? Rajši ne 3. izraža večjo verjetnost: verjame rajši tebi kakor meni / ekspr. rajši bi se dal ubiti, kakor da bi se premaknil / sod drži okoli dvesto litrov, rajši več ● ekspr. reši se tega bremena rajši danes kakor jutri čimprej; vsakdo ima sebe najrajši; prim. rad
  15.      rájtar  -ja m (ā) zastar. konjenik: v vas so prijezdili rajtarji
  16.      rájtati  -am nedov. (á) zastar. računati: rajtati na pamet / veliko mu je rajtal / stara je, rajtam, dvajset let mislim
  17.      rájtelj  -tlja m (á) nar. tanjše sveže deblo za napenjanje verige, vrvi, s katero je povezan z drvmi, s senom naložen voz: vozniki so pod klancem popravljali verige in rajtlje
  18.      rájža  -e ž () star. potovanje: rajža je trajala več dni / oditi na rajžo ● star. še nobeno rajžo niso bili tako prijazni kot danes nobenkrat
  19.      rájžati  -am nedov. () star. potovati: dva dni rajžati / ker ni bilo dela, so morali rajžati drugam iti
  20.      rájželjc  -a [žǝl] m () gastr. del tankega črevesa z oporkom in pečico, zlasti pri teletu: kupiti rajželjc / telečji rajželjc / pripraviti rajželjc
  21.      ràk 1 ráka m ( á) morska ali sladkovodna žival s podolgovatim apnenčastim oklepom in kleščami, ki plava navadno nazaj: rak se levi; kuhati, loviti rake; oklep raka / morski, sladkovodni raki / jesti rake ● rdeč kot kuhan rak zelo; ekspr. vse njegovo prizadevanje je šlo rakom žvižgat je bilo zaman, brez uspeha; ekspr. kmalu bi bili šli vsi rakom žvižgat bi umrli, se ubiliastr. Rak četrto ozvezdje živalskega kroga; zool. raki vodni členonožci, ki dihajo s škrgami in imajo dva para tipalnic, Crustacea; potočni rak večji sladkovodni rak s širokim glavoprsjem in z dolgim repom, Astacus astacus
  22.      ràk 2 ráka m ( á) 1. bolezen, pri kateri se izrojene celice nezadržno množijo, pri čemer nastajajo maligne bule, razjede: dobiti, imeti raka; zdraviti raka; umreti, zboleti za rakom / ekspr. rak mu razžira pljuča / kostni, kožni, pljučni rak; krvni rak levkemija, belokrvnost; rak na dojki, pljučih, želodcu // redko maligna bula, razjeda pri taki bolezni: obsevati, operirati raka 2. rastlinska bolezen, pri kateri nastajajo na obolelih mestih bule, razjede: z rakom okužena drevesa so požagali in sežgali / drevesni rak; kostanjev, krompirjev rak ◊ med. rak skupek izrojenih malignih celic tkiva povrhnjice; rak metastazira; vet. kopitni rak vnetje kopitne usnjice
  23.      ráka  -e ž (á) 1. nar. leseno korito, umetna struga, po kateri je speljana voda na mlinsko kolo, do žage: popraviti rako; voda teče po rakah 2. zastar. grob, grobnica: spustiti krsto v rako
  24.      rákar  -ja m () kdor lovi rake: spreten rakar ◊ zool. rumenkasto rjava močvirska ptica z belo progo nad očmi, Acrocephalus arundinaceus
  25.      rákast  -a -o prid. (á) nanašajoč se na rak2: zdraviti rakaste bolnike; rakasto tkivo / rakaste veje drevesa / ekspr. rast mesta ni organska, ampak rakasta ● publ. to je rakasta rana vzgoje velika, nevarna slabost, napaka

   68.186 68.211 68.236 68.261 68.286 68.311 68.336 68.361 68.386 68.411  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA