Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (68.236-68.260)



  1.      rádiotelegrafíst  -a m (ā-) kdor se (poklicno) ukvarja s sprejemanjem in oddajanjem sporočil po radiotelegrafu: radiotelegrafist je oddal sporočilo; izučiti se za radiotelegrafista
  2.      rádiotelegrám  -a m (ā-) ptt telegram, poslan po radijskih valovih, brezžična brzojavka: poslati radiotelegram na ladjo
  3.      rádioteleskóp  tudi rádioteleskòp -ópa m (ā-ọ̑; ā- ā-ọ́) astr. elektronska naprava z anteno za sprejemanje radijskega sevanja iz vesolja: namestiti, usmeriti radioteleskop; proučevanje Sonca z radioteleskopom
  4.      rádioterapíja  -e ž (ā-) med. zdravljenje z radijevimi ali rentgenskimi žarki: kemoterapija in radioterapija
  5.      radíranka  -e ž () knjiž. grafična tehnika, pri kateri jedkanje bakrene ali cinkove plošče omogoča črtno risbo; jedkanica: tehnični problemi radiranke // odtis v tej tehniki: na stenah je viselo nekaj radirank
  6.      radírati  -am nedov. () 1. navadno z radirko brisati, odstranjevati napisano, narisano: piše domačo nalogo in kar naprej radira; nalahko radirati / packo je radiral kar z nožičkom 2. dov. in nedov. zradirati: radirati pomožne črte; pren., ekspr. ta narod so hoteli radirati z zemljevida
  7.      radírka  -e ž () manjši izdelek, navadno iz gume, za brisanje, odstranjevanje napisanega, narisanega: uporabljati radirko / mehka, trda radirka; radirka za črnilo
  8.      radíst  -a m () žarg., voj. radiotelegrafist: radist je sprejel šifrirano sporočilo
  9.      rado...  prvi del zloženk nanašajoč se na rad: radodaren, radovednež, radovoljen
  10.      radobeséden  -dna -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko zgovoren: biti radobeseden; radobesedna ženica
  11.      radodáren  -rna -o prid., radodárnejši (á ā) ki rad daruje, da: radodaren človek; dobra in radodarna gostiteljica; bil je radodarnejši kot navadno / ekspr. ima radodarne roke / ekspr.: z obljubami, pohvalami so zelo radodarni radi obljubljajo, hvalijo; radodarna zemlja rodovitnaekspr. narava je bila pri tej ženski radodarna ta ženska je lepa, pametna radodárno prisl.: radodarno je razdajal, kar je imel ∙ ekspr. radodarno namazan kruh na debelo
  12.      radodárnež  -a m () ekspr. radodaren človek: ne poznam večjega radodarneža od njega
  13.      radodárnost  -i ž (á) lastnost radodarnega človeka: znan je po svoji radodarnosti / ekspr. z radodarnostjo je delil nauke in nasvete
  14.      radogléden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. ki rad gleda, opazuje: njegove radogledne oči niso bile prikrajšane za lepoto starodavnega mesta // radoveden: skrival se je pred pogledi radoglednih žensk
  15.      rádon  in radón -a m (; ọ̑) kem. redek radioaktivni žlahtni plin, ki nastane pri razpadanju urana, element Rn: uporaba radona v medicini; ksenon in radon
  16.      rádost  stil. radóst -i ž (á; ọ̑) knjiž. veselje, sreča: a) ob uspehu ga je prevzela radost; radost ustvarjanja; solze radosti / iz oči mu sije radost / to mu je v radost / radost in veselje b) otrok je njena največja radost / življenjske radosti ● pog. pasja radost navadna salama
  17.      rádosten  stil. radósten -tna -o prid. (á; ọ̑) knjiž. vesel, srečen: radosten človek; biti, postati radosten / radosten glas, pogled / obšle so ga radostne misli rádostno stil. radóstno prisl.: radostno govoriti
  18.      radostíti  -ím nedov., radoščèn ( í) knjiž. veseliti, osrečevati: vse to človeka radosti; novi sneg radosti otroke / radosti me, da se je vse dobro končalo radostíti se veseliti se: radostiti se počitnic
  19.      rádostnica  tudi radóstnica -e ž (á; ọ̑) knjiž., redko, v zvezi solza radostnica solza veselja, sreče: po licu so ji stekle solze radostnice
  20.      radosúmen  -mna -o prid.) knjiž., redko ki rad, hitro sumi: radosumen človek; ne bodi do vseh radosumen, pač pa previden
  21.      radoznàl  -ála -o [a] prid. ( ā) knjiž. radoveden: radoznal otrok / radoznali pogledi radoználo prisl.: radoznalo se ozirati
  22.      radoználost  -i ž (á) knjiž. radovednost: premagala jo je radoznalost / radoznalost žensk / z radoznalostjo se poglabljati v knjige z željo po znanju
  23.      rádža  -e in -a m () v Indiji knez, vladar, za stopnjo nižji od maharadže: oblast radže; maharadže in radže
  24.      rafál  -a m () skupina hitro si sledečih strelov iz avtomatskega orožja: po dolini odmevajo rafali; dolg, kratek rafal; mitralješki rafal; posamezni streli in rafali / streljati v rafalih / ekspr. podrl, posekal ga je rafal; rafal ga je zadel v glavo; izstreliti, pog., ekspr. izpustiti rafal na sovražnika; pren. izpustiti rafal besed, kletvic; ni se zmedel pod rafalom vprašanj ◊ meteor. burja piha v rafalih v močnih, nenadnih sunkih
  25.      rafálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na rafal: rafalno streljanje ◊ meteor. rafalni veter veter, ki piha v posameznih trenutkih s povečano hitrostjo, v sunkih

   68.111 68.136 68.161 68.186 68.211 68.236 68.261 68.286 68.311 68.336  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA