Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (67.961-67.985)



  1.      pulíti  in púliti -im nedov. ( ú) 1. z vlečenjem, potegovanjem spravljati kaj iz snovi, v kateri tiči: puliti lan, repo; puliti plevel; puliti komu zobe; puliti žeblje iz desk; puliti si obrvi s pinceto // z vlečenjem, potegovanjem spravljati kaj iz česa sploh: živina puli seno iz jasli; puliti niti iz platna / ekspr. ljudje so se prerivali in si kar pulili časopise iz rok ∙ ekspr. besedo za besedo so morali puliti iz njega s težavo so ga pripravili, da je govoril; ekspr. kar lase si je pulila, ko je to izvedela zelo je bila žalostna, obupana 2. ekspr. z vztrajnim prigovarjanjem prihajati do česa: znal je staršem puliti denar / puliti priznanje iz koga pulíti se in púliti se 1. ekspr., v zvezi z za prizadevati si, potegovati se: puliti se za čast; ekipa se puli za prvo mesto ∙ ekspr. za njegove izdelke se kupci kar pulijo jih zelo želijo kupiti; ekspr. dekleta se kar pulijo zanj zelo si prizadevajo pridobiti njegovo ljubezensko naklonjenost; ekspr. ali te je podkupil, da se tako puliš zanj ga zagovarjaš, braniš; ekspr. za takega strokovnjaka se bodo še pulili si prizadevali za njegovo sodelovanje 2. nar. prepirati se, prerekati se: pulila sta se, kdo ima prav 3. nar. tepsti se, pretepati se: otroci se radi pulijo pulèč -éča -e: puleč si lase, je pobegnila v hišo
  2.      púljenje  -a s (ú) glagolnik od puliti: puljenje lanu; puljenje zob / puljenje za vodilne položaje
  3.      púlman  -a m () žarg., žel. štiriosni potniški vagon: peljati se v udobnem pulmanu
  4.      púlmanski  -a -o prid. () nanašajoč se na pulman: pulmanska kompozicija / pulmanski vagon
  5.      pulmologíja  -e ž () med. veda o pljučih in pljučnih boleznih
  6.      púlpa  -e ž () 1. agr. celo, razkosano ali pretlačeno sadje z dodatkom sredstva za konzerviranje, namenjeno za nadaljnjo predelavo: dati pulpo v sode / predelovati v pulpo / sadna pulpa 2. anat., navadno v zvezi zobna pulpa vsebina zobne votline, zobna meča: odstraniti oboleli del zobne pulpe
  7.      pulpírati  -am nedov. in dov. () agr. predelovati v pulpo: pulpirati sadje
  8.      púlt  -a m () 1. mizi podobna priprava med prodajalcem in kupcem, na katero se daje blago: dajati, zlagati blago na pult; stati pred pultom, za pultom / prodajni, točilni pult // navadno s prilastkom temu podobna priprava z namenom, kot ga izraža prilastek: delovni pult v kuhinji; hladilni pult z vgrajeno hladilno napravo; receptorski pult 2. navadno s prilastkom priprava s poševno (vrhnjo) ploskvijo, na katero se med branjem položi knjiga, list: dirigentski pult; govorniški, pisalni pult ● pog. dobiti meso izpod pulta dobiti v mesnici meso po protekciji; publ. za dirigentskim pultom bo nastopil znan dirigent dirigiral bomuz. (notni) pult; rad. mešalni pult z vgrajenimi napravami za združevanje, sestavljanje posnetih zvokov, govorjenja ali slik v skladno, smiselno celoto; teh. komandni pult z vgrajenimi instrumenti za upravljanje in nadzorovanje strojnih naprav ali tehnoloških procesov
  9.      púlten  -tna -o prid. () nanašajoč se na pult: pultna površina ♦ arhit. pultna streha enokapna streha, enokapnica
  10.      púlz  -a m () 1. med. širjenje in krčenje žil zaradi ritmičnega dotekanja krvi; utrip, bitje: otipati, zaznati pulz; hiter, neenakomeren pulz / imeti pulz sedemdeset; izmeriti pulz; pren., publ. pulz gospodarskega življenja 2. fiz. pojav, ki nenadoma nastopi in v kratkem času poneha, sunek: pulz radijskih valov
  11.      pulzácija  -e ž (á) 1. med., navadno v zvezi z žila širjenje in krčenje zaradi ritmičnega dotekanja krvi; utripanje, bitje: pulzacija žile; pren., publ. pulzacija gospodarstva 2. knjiž. pojavljanje v sorazmerno kratkih časovnih presledkih in ponehavanje, utripanje: pulzacija svetilke, svetlobe ♦ elektr. pulzacija električnega toka
  12.      púlzar  -ja m () astr. zvezda, ki oddaja pulze radijskih valov v enakomernih presledkih: odkritje pulzarjev
  13.      pulzátor  -ja m () teh. 1. stroj za preizkušanje trdnosti materiala z enakomerno se spreminjajočim obremenjevanjem: delati s pulzatorjem / univerzalni pulzator 2. del molznega stroja, ki s stiskanjem in sproščanjem uravnava izsesavanje mleka iz vimena: zamenjati pulzator / elektromagnetni, pnevmatični pulzator
  14.      pulzírati  -am nedov. () 1. med., navadno v zvezi z žila širiti in krčiti se zaradi ritmičnega dotekanja krvi; utripati, biti: žila pulzira / srce pulzira; pren., publ. tam močneje pulzira gospodarsko življenje 2. knjiž. pojavljati se v sorazmerno kratkih časovnih presledkih in ponehavati, utripati: svetilka, svetloba pulzira ♦ elektr. električni tok pulzira pulzirajóč -a -e: pulzirajoča arterija ♦ astr. pulzirajoča zvezda zvezda, ki se periodično širi in krči
  15.      púma  -e ž (ú) zool. srednje velika, pisana zver, ki živi v Severni in Južni Ameriki, Panthera concolor
  16.      púmpa  -e ž () nižje pog. 1. črpalka: pumpa potiska vodo v višja nadstropja / dela na pumpi na bencinski črpalki 2. (zračna) tlačilka: pumpa za kolo
  17.      púmparice  -ric ž mn. () hlače s spodaj stisnjenimi hlačnicami, segajočimi pod kolena: obleči pumparice; pumparice iz rebrastega žameta; planinci v pumparicah
  18.      púmpati  -am nedov. () nižje pog. 1. črpati: pumpati vodo 2. polniti z (zračno) tlačilko: pumpati kolo
  19.      púmpež  -a m () ekspr. kdor zna z vztrajnimi prošnjami, pregovarjanjem priti do denarja: sin je pravi pumpež ♦ etn. gladež, bunkež, pumpež igra, pri kateri položijo igralci roke na mizo, eden izmed njih pa s pestjo drsa po mizi in nenadoma koga udari z njo
  20.      púnca 1 -e ž () ekspr. dekle: zbrali so se fantje in punce; zdrava kmečka punca / je še punca / sosed ima sina in dve punci hčeri / ni njegova punca, samo poznata se; ima punco
  21.      púnca 2 -e ž () star. (čistinski) žig: ura je imela na notranjem pokrovu vtisnjeno punco
  22.      puncírati  -am dov. in nedov. () star. žigosati (s čistinskim žigom): puncirati izdelke iz zlata
  23.      púnč  -a m () vroča pijača iz čaja in ruma, z dodatkom limone, pomaranče in sladkorja: piti, skuhati punč; neskl. pril.: gastr. punč torta
  24.      punčára  -e ž () ekspr. dekle: krepka kmečka punčara / našo punčaro bo treba omožiti hčer / predstavil nam je svojo punčaro / pocestna punčara vlačuga, prostitutka
  25.      punčè  -éta s ( ẹ́) ekspr. 1. nedoraslo dekle: spogledljivo punče; vede se kot nezrelo punče 2. oseba ženskega spola do pubertete; deklica: fantek in punče sta začela peti / raje se igra s sosedovim punčetom kakor s sestrico

   67.836 67.861 67.886 67.911 67.936 67.961 67.986 68.011 68.036 68.061  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA